Aleš Hauc
NatisniMedij: Večer - V soboto Avtorji: Šeruga Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 28. 12. 2013 Stran: 47
Včeraj zvečer je praznoval rojstni dan. V gostišču zunaj Maribora, na spisku povabljenih pa? "Nekaj prijateljev, tudi nekdanjih sodelavcev na Pošti." 49 let je zdaj star Aleš Hauc, predsednik uprave Nove KBM, ki je ta teden po prvem, 30-milijonskem valu odškodninskih tožb, napovedal še drugega, domnevno kar 60-milijonskega. In prvič javno izustil, da so revizije, narejene v NKBM, našle vrsto nepravilnosti pri podeljevanju kreditov v časih, ko je banko vodil Haučev predhodnik Matjaž Kovačič. Če kdaj, sta se - najbrž tudi osebno - zdaj dokončno razšla. Kovačič in Hauc, ki se poznata že vsaj 25 let. Kako se je njuno prijateljstvo začelo, izluščimo iz pogovora s Haucem, ko nam pripoveduje o svojem VW hrošču. Letnik 1976 je, ima status starodobnika, a da ga je dal temeljito prenoviti, reče. "Veste, ko sedem vanj, me vse tako zelo spomni na 80. leta. Takrat je bila glasba boljša, kot je danes, takrat so bili ljudje bolj nasmejani in sproščeni, kot so danes. To so bila resnično moja najboljša leta." Ko vrtamo, kaj vse se mu je takrat dogajalo, da so se mu osemdeseta tako dobro zapisala v spomin, omeni tudi, da je imel enega hrošča že tedaj, in doda: "S tem prvim hroščem sem imel tudi eno manjšo nesrečo. Zaletel sem se v parkiranega jugeca. Bil sem pa na poti ... veste, kam? Po Matjaža Kovačiča sem šel, da bi šli fantje malo ven." Oba sta bila študenta mariborske ekonomske fakultete. Hauc je bil v Mariboru predsednik, Kovačič pa podpredsednik velike mednarodne študentske organizacije AIESEC, ki je imela v svojih vrstah tudi druga znana imena.
Denimo Janeza Drnovška, Petra Tevža, Draška Veselinoviča, Aljošo Tomaža, Staneta Valanta, globalno pa tudi Helmuta Kohla in Aleksandra Kwasniewskega, na primer. Tu sta se Hauc in Kovačič najbolj zbližala, potovali so po Evropi, potovali po Sloveniji. "V Piranu, na primer, me je Matjaž v trgovini kar dobro skregal zaradi ene škatle piškotov, ki sem jo želel kupiti. Rekel mi je, da tega tako ali tako ne smem jesti, poleg tega pa da so piškoti, ki sem jih izbral, predragi." Hauc, ki med prijatelji velja za zelo čustvenega človeka, nima težav govoriti o Kovačiču. Pa čeprav je zdaj zoper njega eno odškodninsko tožbo že vložil in še eno bo. "Revizije so nepravilnosti našle, mimo tega ne morem, in moja naloga je, da zaščitim interese banke," pove in oceni celo to, da je Matjaž Kovačič za banko navzlic vsemu naredil tudi veliko dobrega in da mu je, ko je bil izbran za novega predsednika uprave NKBM, takrat še na Pošto prišel tudi čestitat. In Kovačič? Za ta Portret tedna je ostal brez uradnih izjav. Tudi videla ali slišala se nista s Haucem že približno pol leta. Tisti, ki poznajo oba, povedo, da je Hauc zdaj kot šef NKBM verjetno prvič zares dobil tudi priložnost, da po vseh teh letih nekoč osebnega, kasneje pa zlasti poslovnega sodelovanja končno stopi iz Kovačičeve sence. A hkrati povedo tudi, da ni zamerljiv. Boris Novak, ki je bil v času Haučevega vodenja Pošte Slovenije njegova desna roka, danes pa je direktor Pošte, pravi: "Drži. Aleš hitro odpusti."
Kaj pa rezultati? "Pošto Slovenije je pustil za seboj v relativno dobrem stanju, ni pa mogel vplivati na širše poslovno okolje. In ne glede na to, kdo bi Pošto vodi zdaj, kaj bistveno boljših rezultatov ne bi mogel imeti." A iz spomina se vendarle ni izbrisalo vsaj troje. Da se je Haucu kot šefu Pošte odprla velika fronta zaradi brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres, ki sta bila po vsem prebranem in videnem pomoč SDS-u pred parlamentarnimi volitvami 2008. Pošta je brezplačnika distribuirala in kot podjetje v stoodstotni državni lasti v času, ko je vladal SDS, s tem poslom izgubila okoli pol milijona evrov. "Računsko sodišče ni našlo nič spornega," pravi Hauc, a ko ga vprašamo, kakšna se mu je zdela vsebina brezplačnikov, reče: "Način obračunavanja z nekaterimi osebami v teh dveh časopisih mi ni bil vsec. Drugič. Septembra 2010 je v javnost ušla Haučeva menedžerska pogodba za vodenje Pošte in razkrila, da Pošta Haucu mesečno izplačuje 2300 evrov bruto višjo plačo, kot bi jo po tako imenovanem Lahovnikovem zakonu, ki je omejil prejemke v državnih družbah, lahko. Po najprej burnem dokazovanju, da njegova plača ni izračunana v nasprotju z zakonom, je vendarle sledil epilog. Hauc: "16.000 evrov razlike, ki je nastala, sem z zamudnimi obrestmi vred Pošti vrnil. Prav tako oba člana moje tedanje uprave, katerih plača je bila vezana na mojo." In tretjič? Tretja je zgodba o danes spet aktualnih odškodninskih tožbah. Aleš Hauc je pred leti eno že vložil. Zoper svojega predhodnika na Pošti Alfonza Podgorelca. In tudi zaradi te zgodbe prileti nanj kakšen očitek, da ne ceni svojih predhodnikov in dela, ki so ga vendarle nekaj tudi opravili. Hkrati sliši, da s pomembnimi odločitvami predolgo menca in težko prevzame odgovornost.
Tožba zoper Podgorelca je na sodišču padla. Kaj, če padejo tudi te, ki jih zdaj Hauc vlaga iz vrha NKBM? "Za zaščito interesov banke smo naredili, kar smo lahko. Zdaj je vse v rokah pravosodja in v pravosodje verjamem." Zavrne tudi ugibanja, da je o vodenju NKBM vedno dobesedno sanjal, da je bilo to tisto, česar si je najbolj želel. V tej banki sta delala tudi njegova oče in mati. "Sem pa, to pa je res, vedno občudoval bančništvo. Bil sem v Krekovi banki, Banki Koper, potem na Pošti in zdaj sem tukaj." Z besedami, da ga je v NKBM povabil prej v levo kot pa v desno sestavljen nadzorni svet, ugovarja naši provokaciji, da so njegove politične preference ves čas jasno vidne. "Izraz, da sem desen, je presplošen. Sem pa konzervativen. In takšen bančnik po moje tudi mora biti." Skoraj vsako nedeljo je pri maši. V eni od mariborskih cerkva. Nadškofijski posli, vprašamo. Odgovori: "Raje bi videl, da bi se gospodarjenja lotili drugače. Danes bi morali prodati kakšne objekte in dejavnosti, dezinvestirati skratka. Ze pred leti, ko dolgov še ni bilo toliko, pa bi nadškofija z zelo solidno kupnino od prodaje Krekove banke, na primer, poravnala dolgove in preostanek namenila za pastoralno dejavnost. Ne pa da so vlagali v vrednostne papirje. A posli nadškofije s tem, da sem veren, nimajo nič. To je res zelo intimno vprašanje." So pa, če hoče ali pa ne, nadškofijski posli tudi del njegovega posla. Zvon i in Zvon 2 sta namreč bila v NKBM zelo visoko na seznamu slabih kreditov. "Vse, kar si želim, je povrniti banki ugled, kot ga je imela," Hauc odgovori, kaj vse ga zdaj žene. Ko pa bo tega konec, kaj še bi bil zanj lahko izziv? "Pisal bi. Leposlovje. Roman bi napisal." O čem pa, vprašamo. O življenju, zaključi.
