Elektro Celje

Medij: Finance Avtorji: M. S.,T.S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 27. 08. 2010 Stran: 8

Na včerajšnji skupščini Elektra Primorska so bili potrjeni vsi sklepi, razen predloga manjšinskih delničarjev za izstop iz lastništva do konca tega leta. Delničarji so soglašali z razrešnico članom uprave in nadzornega sveta. Lanski dobiček v vrednosti 162 tisoč evrov je ostal nerazporejen.

Lastniki družbe so se na lanski skupščini seznanili z namero razdelitve Elektra Primorska na dva strateška dela - eden bi skrbel za infrastrukturo, drugi bi prodajal elektriko. Tokratni sklic skupščine ni predvideval razprave o tem, v javnosti pa se pojavljajo namigovanja o novih možnostih spojitev in pripojitev elektropodjetij z nekaterimi drugimi gospodarskimi subjekti, kot so HSE, GEN in Petrol.

Zneske za preveč plačano električno energijo nameravajo v Elektru Primorska poračunati pri septembrskih računih, ki imajo zapadlost plačila sredi oktobra.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: P.M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 27. 08. 2010 Stran: 4

Delničarji Elektra Celje so se v sredo sestali na redni skupščini, ki so se je udeležili predstavniki skoraj 88 odstotkov kapitala. Seznanili so se z letnim poročilom za lani in odločali o podelitvi razrešnice upravi, ki jo je do sredine decembra vodil Viktor Tanjšek, in tudi o razrešnici nadzornemu svetu družbe. Razrešnice niso izglasovali niti upravi niti nadzornemu svetu, ki je podjetje nadzoroval do avgusta lani. Zoper ta sklepa so bile napovedane izpodbojne in ničnostne tožbe.

Skupščina je nato potrdila sklep, da se izguba za preteklo leto, ki znaša skoraj. 1,7 milijona evrov, v celoti pokrije iz drugih rezerv iz dobička, zoper sklep pa je napovedana izpodbojna tožba. Napovedal jo je nekdanji predsednik uprave Viktor Tajnšek, saj je prepričan, da je družba lani, celo še v času njegovega odhoda, imela dobiček, zato se mu ne zdi milijona evrov prihodkov od prodaje.

Da izračuni ne držijo, meni tudi zapriseženi sodni izvedenec, ki je v poročilu našel več nelogičnosti. Precej nenavadno po njegovem tudi je, da je na primer Elektro Celje predlani imel 3,5 in je v poslovnem izidu beležil stanje 1,5 milijona evrov.  V lanskem letu pa so prihodki od prodaje znašali rekordnih 4,9 milijona evrov, izguba pa naj bi znašala 1,7 milijona evrov.

Medij: Večer Avtorji: Petek Rozmari Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 08. 2010 Stran: 9

Prejšnjemu predsedniku uprave in nadzornikom država ni podelila razrešnic, še bolj nelogičen paje- tudi po mnenju izvedenca - prikaz izgube, ki naj bi ga bila pridelala prejšnja uprava. Bivši predsednik uprave napovedal izpodbojne tožbe

---

Glede na to, da se je za decembrsko odstavitvijo predsednika uprave Elektra Celje Viktorja Tajnška skrivalo veliko, je bilo burno dogajanje na včerajšnji skupščini delničarjev (večinski lastnik je z 79,5 odstotka država) pravzaprav pričakovati. Uradni razlog za odstavitev Tajnška je namreč bila izguba, neuradni pa, da podjetja ni želel razdeliti na tržni in netržni del, saj se mu je to zdelo škodljivo. Tajnšek je že takrat trdil, da podjetje ne bo imelo izgube. Še več, lanski dobiček naj bi bil eden rekordnih. To je poskušal dokazati tudi na včerajšnji skupščini. Enakega mnenja je bil tudi zapriseženi sodni izvedenec. "Ugotovili smo, da v letnem poročilu ni konsistentnosti glede ustvarjene razlike v ceni v primerjavi s predhodnim letom ter da niso razkriti poslovni dogodki, ki imajo pomemben vpliv na višji poslovni izid družbe Elektro Celje.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2010 Stran: 10

Če je Klemen Sešok s Perutnino Ptuj ali s kakšnim od delničarjev dejansko podpisal svetovalno pogodbo, zadnje skupščine delničarjev ne bi bil smel voditi. Združenja (malih) delničarjev od Perutnine in z njo povezanih oseb naj ne bi prejela finančnih sredstev za svojo neudeležbo na skupščini

---

Po nedavni skupščini delničarjev Perutnine Ptuj, ki ima še vedno domala 10 tisoč delničarjev, je ostala odprtih cela vrsta vprašanj. Poročali smo, da je skupščino vodil Klemen Šešok iz družbe Taxgroup, sicer sin Dušana Šešoka, donedavnega predsednika Košarkarske zveze, ter direktorja in pomembnega lastnika ljubljanske Iskre. Klemen Šešok je širši javnosti postal bolj znan v zadnjem času, ko se je v medijih veliko pisalo o sumljivem prekupčevanju in spremembah namembnosti zemljišč v Ljubljani. Na skupščini je Klemna šešoka Vladimir Bilič, sicer zastopnik delničarjev Perutnine (družb Ibiko in List), izrecno povprašal, ali je v pogodbenem ali pooblastitvenem razmerju bodisi s Perutnino ali katerim izmed njenih (večjih) delničarjev, pa predsedujoči skupščine in ne predsednik Perutnine uprave, dr. Roman Glaser, na to vprašanje nista želela odgovoriti.

 

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.

---

»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

---

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev.

---

V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati naj pozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve.