Elektro Celje

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 09. 2015 Stran: 9

Združevanje Gen-I in Elektro energija bi imela 58 odstotkov trga z elektriko, skupaj s skupino Petrol pa tudi 90 odstotkov trga s plinom

Ljubljana - Agencija za varstvo konkurence bo odločitev 0 nameravani združitvi Gen-1 z Elektrom energijo, hčerinsko družbo Elektra Ljubljana, sprejela do konca septembra. V Elektru Celje menijo, da so ukrepi, ki jih je predlagal Gen-I, povsem neprimerni.

Devet mesecev že traja postopek presoje korektivnih ukrepov, ki jih je prevzemnik Elektra energije Gen-I predlagal Agenciji za varstvo konkurence (AVK). Ukrepi, ki jih je potem AVK poslala konkurentom na trgu elektrike v tržni preizkus, bi morali odpraviti resen sum o skladnosti združitve dveh podjetij s pravili konkurence. V Gen-I o podrobnostih ne želijo govoriti do konca postopka, ravno tako ne v Elektru Ljubljana in AVK. V družbah, ki se želita združiti, pravijo le, da bi morali biti tako v AVK kot v gospodinjstvih zadovoljni, da se združujeta najcenejši in najdražji trgovec z elektriko, saj se bodo cene drugega gotovo znižale.

Odločba še ta mesec

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: J. L. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 08. 2015 Stran: 5

Mali delničarji prehiteli državo Društvo Mali delničarji Slovenije je za sejo skupščine Elektra Celje, ki bo konec avgusta, poslalo nasprotni predlog za delitev dobička. S še tremi malimi delničarji - dvema ciprskima družbama v lasti Igorja Laha in z Vipa Holdingom - pa predlaga še razširitev dnevnega reda.

Uprava in nadzorni svet Elektra Celje sta lastnikom v sklicu seje skupščine predlagala, da bilančnega dobička, ki znaša 4,2 milijona, ne bi razdelili, ampak bi dobra polovica šla v rezerve, preostanek pa bi ostal nerazporejen. Društvo Mali delničarji Slovenije zdaj predlaga, naj Elektro Celje med svoje lastnike razdeli skoraj ves dobiček, nerazporejenih naj ostane le 87 tisoč evrov. V društvu so prepričani, da razdelitev dividende, ki bi znašala 17 centov bruto na delnico, nikakor ne bo ogrozila poslovanja družbe. Pričakovati je mogoče, da bo takšen predlog dobil večinsko podporo države, ki je 80-odstotna lastnica Elektra Celje. V preteklih letih je bila namreč država tista, ki je običajno na sejah skupščine zahtevala delitev dobička ali višje dividende, kot jih je predlagala uprava.

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2015 Stran: 9

Predsednik uprave Elektra Primorske pravi, da je prostor za največ štiri trgovce z elektriko.

»Na tem malem trgu in ob nizkih maržah je prostor za tri do štiri trgovce, ne za deset, kot jih je zdaj,« meni Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in do nedavnega dve leti predsednik GIZ elektrodistributerjev.

Kot je bilo videti navzven, se je pet elektrodistribucij (Elektro Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor) ukvarjalo predvsem z nasprotovanjem sedanji ureditvi, ko ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja SODO, distribucije pa ne.

Imamo pet delniških družb, ki so vse v večinski državni lasti, nimajo pa neposrednih koncesij za upravljanje distribucijskih omrežij, to ima pred leti mogoče prehitro ustanovljena družba SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja). Ta organizacija ni učinkovita, imamo podjetje na papirju, ki ima koncesijo, nima pa infrastrukture in nima ljudi za njeno vzdrževanje. V določenih delih gre tudi za podvajanje del. SODO gradi šesto distribucijo, imamo pet zaokroženih omrežij, znotraj vsakega pa koščke omrežja SODO. Da je to neučinkovito, je ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je vladi naložilo popravljalne ukrepe, zgodilo pa se ni nič. Dogovorili smo se le, da ustanovimo mešano delovno skupino, ta pa je pripravila sedem predlogov za prihodnjo organizacijo. Zdaj bi se bilo treba odločiti.

SODO je ostal tudi v novem energetskem zakonu.

Če vidimo cilj, je to majhna težava. Dober primer je odpis dolgov socialno najšibkejšim, predpis lahko nastane zelo hitro.

Katera različica bi bila najboljša?

Država naj distribucijam podeli neposredne koncesije, ta podjetja delujejo lokalno, morajo biti blizu odjemalcem, tudi drugače vpeta v lokalno okolje. Tako denarni tok ne bi imel ovinka prek SODO. To sicer ne pomeni ukinjanja SODO, eno družbo na ravni države potrebujemo, ki bo odgovorna za enotne standarde, prenos dobrih praks, sodelovanje na razpisih in podobno. Lahko se dogovorimo tudi za prevzem dela upravljanja omrežij.

Uradna ovira za to, da že 2007 niste dobili koncesij, so bili mali delničarji, ki jih imate med lastniki vse elektrodistribucije.

Pridobitev koncesije bi bila brez malih delničarjev pravno malce preprostejša, niso pa bistvena ovira. Če bi male delničarje izplačali, bi lažje odločali o povezovanju vseh distribucij v eno družbo, mali delničarji temu gotovo niso naklonjeni. V njih sicer ne vidim težave, zastopajo interese kapitala, ta pa ima interes kot uprave, da so družbe učinkovite in produktivne. Verjetno res ni namen, da se z infrastrukturo ustvarja dobiček, če že, bi ga morali vlagati nazaj v infrastrukturo.

Ideje za združitev elektrodistribucij so spet žive.

Te ideje so že stare, delno pa so tudi že uresničene. Prva ideja je bila prodati hčerinske trgovske družbe, z iztržkom izplačati male delničarje in na koncu združiti vse elektrodistribucije v eno. Menim, da bi bilo to slabo, poleg tega pa je na hitro neizvedljivo. Ne verjamem niti, da bi se stroški upravljanja distribucijskih omrežij kaj znižali.

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 09. 12. 2013 Stran: 9

Mali delničarji Potem ko seje izkazalo, da hočejo nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje od družbe matere, Holdinga slovenske elektrarne, izsiliti odkup njihovega deleža, smo pogledali, kakšno je stanje v distribucijskih podjetjih, v katerih imajo mali delničarji približno petinski delež, preostalega pa država.

Zgodbe sicer niso povsem primerljive, saj je bil nakup delnic Premogovnika Velenje aktualen leta 2007, medtem ko so se vrata v distribucijska podjetja odprla že po osamosvojitvi z vložitvijo certifikatov. Poleg tega ne moremo zaradi razkritij NPU v primeru Premogovnika Velenje vseh malih delničarjev obtožiti kaznivih ali špekulativnih dejanj. Kljub temu pa si je treba zastaviti vprašanje, s kakšnim razlogom so mali delničarji kupovali deleže v distribucijskih podjetjih, čeprav niso mogli računati na Velike dobičke, in kot se je sčasoma izkazalo, teh razen zadnjih dveh let tudi ni bilo. Prizadevanja večine malih delničarjev so usmerjena k temu, da bi jih država izplačala, kakor vedno pa se zatakne pri ceni.

Veliki obeti

Prvi mali delničarji so v distribucijska podjetja vstopili v obdobju prve privatizacije oziroma z notranjim odkupom delnic, ko so zaposleni in včasih tam zaposleni upokojenci vanje lahko vložili certifikate. Ker pa je nastala privatizacijska luknja, so v drugem krogu razširili možnost in v lastniško strukturo so vstopili pidi, ki so kasneje odkupovali delnice od posameznikov in z njimi trgovali. Danes je v teh podjetjih 20,5 odstotka malih delničarjev, če odštejemo državne ali paradržavne sklade (Kapitalska družba, pokojninski skladi ...), pa od 17 do 18 odstotkov. Od tega je dva do tri odstotke posameznih malih delničarjev, preostali so institucionalni vlagatelji, razni skladi, na primer Triglav Naložbe in Adriatic Slovenka, in podjetja (Pivovarna Laško, Radenska, DZS, NFD, Sava ...). Pri tem je zanimivo, da se posamezne družbe pojavljajo v več distribucijah in da nekatere posameznike izsledimo prek različnih pravnih oseb.

Medij: Celjan Avtorji: STA,M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 08. 2013 Stran: 12

Pester je bil pretekli teden v celjskih podjetjih, zvrstile so se skupščine v štirih večjih podjetjih. V Klasju in Aeru se borijo za obstoj, v Elektru Celje in Celjskem sejmu so se odločili izplačati dividende. Kot je znano, je Klasje v prisilni poravnavi. Delničarji so se odločili, da milijon evrov lanske bilančne izgube pokrijejo s kategorijami kapitala, ki bodo na razpolago. Na vprašanja, kako naprej, je direktorica Klasja Dragica Murko za STA pojasnila, da je družba zmanjšala stroške poslovanja zlasti pri nakupu surovin. Pravi, da so prihodki Klasja stabilni in da jim je uspelo povečati izvoz.

Tudi na skupščini celjskega Aera so prečesali poslovne rezultate. Kot je znano, je Aero eno izmed dveh celjskih podjetij, v katerih se je država odločila prodati svoj lastniški delež. V prvih šestih mesecih so dobro poslovali na področju samolepilnih blokov in trakov, slabše je bilo v programu samolepilnih laminatov, kjer največ težav povzroča pomanjkanje obratnega kapitala. Ravno za ta program računajo na dogovor s strateškim partnerjem, kar naj bi se zgodilo v mesecu ali dveh.

Od 16.07. do 18.08.2013 poteka zbiranje pooblastil za 18. redno skupščino družbe Elektro Celje, d.d., ki bo potekala v petek 23.08.2013 ob 10.00 uri, na sedežu družbe, Vrunčeva 2a, Celje (Velika sejna soba /IV). 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Celje pa kliknite tukaj.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 15. 11. 2012 Stran: 26

Bodo še eno uspešno slovensko podjetje spravili pod vodo? To je vprašanje, ki se že nekaj časa postavlja ob pogledu na vse, kar se dogaja v družbi Mlinotest iz Ajdovščine in okrog njenih lastnikov.

Skoraj tretjinski delež podjetja Mlinotest iz Ajdovščine je družba Vipa Holding »parkirala« pri neznanem ljubljanskem podjetju GO! svetovalno podjetje, d. o. o.

V podjetju Mlinotest iz Ajdovščine se že nekaj časa soočajo z večjimi poslovnimi oziroma lastniškimi težavami. V zadnjem letu so podjetje že dvakrat dokapitalizirali, v obeh dokapitalizacijah pa je kot glavni igralec sodeloval večinski lastnik Mlinotesta, to je družba Vipa Holding, ki je od preteklega tedna v likvidaciji. Družba Vipa Holding, ki se je ukvarjala s holdinškim in portfeljskim upravljanjem, investicijskim svetovanjem in trženjem investicijskih kuponov vzajemnih skladov, ie bila že dolgo v velikih težavah, julija letos pa je potihoma in čez noč prodala skoraj 30 odstotkov delnic Mlinotesta majhnemu in neznanemu podjetju GO! svetovalna, d. o. o., iz Ljubljane, ki pa kupnine še vedno ni plačalo. Po doslej znanih podatkih naj bi to v dogovoru z lastniki, to je družbo Vipa Holding, naredilo po obrokih. Več kot očitno je, da je družba Vipa Holding pred tem, ko so njeni lastniki sprejeli sklep o likvidaciji družbe, umaknila del svojega premoženja v »varne« roke. S tem so seveda izigrali upnike. Zelo pomembno je tudi to, v čigavih rokah bo na koncu pristalo pomembno ajdovsko podjetje Mlinotest.

Kaj se torej dogaja z Mlinotestom?

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 11. 2012 Stran: 8

David Nabergoj iz Mlinotesta meni, da likvidacija Vipe Holdinga obeta konec vladavine finančnikov v realnem sektorju

Vipa Holding bo po današnji skupščini delničarjev likvidirana. Družba ima več kot 11 tisoč malih delničarjev in je največji delničar ajdovskega Mlinotesta. Predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj upa, da lastniška sprememba ne bo pomembno vplivala na poslovanje.

Na današnji seji skupščine delničarjev novogoriške Vipe Holdinga bodo delničarji glasovali o redni likvidaciji družbe. »Razlog za prenehanje družbe so zaostrene gospodarske razmere ter slaba likvidnost družbe. Čepravje družba že radikalno znižala vse svoje stroške in nima več zaposlenih, ne more več poslovati tako, da bi ustvarjala pozitivne donose za svoje lastnike,« je uprava zapisala v sklicu današnje skupščine. Ključno vlogo na skupščini bo imela 80-odstotna lastnica Vipe Holdinga, družba Vipa pod vodstvom Boruta Kuharica.

Kdo je glavni v holdingu?

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2012 Stran: 10

Presežki za državo Zaradi vsiljene naložbe Elesa in Gen energije v NKBM v slovenski energetiki 15 milijonov evrov manj dobička

Ljubljana - Energetika je eden redkih delov slovenskega gospodarstva, ki še ustvarja dobičke in je v veliki meri v lasti države, ta pa je v finančnih škripcih. Zato na tako rekoč vseh skupščinah energetskih družb vlada zahteva razdelitev vsega dobička lastnikom.

V Elektru Maribor sta že uprava in nadzorni svet predlagala razdelitev celotnega dobička, ki je znašal slabega 3,7 milijona evrov. Bruto dividenda je tako znašala 0,11 evra. V družbi tako niti niso razmišljali, kam bi vložili dobiček, če ga država in mali delničarji ne bi vzeli. V Elektru Primorska pa so lastniki pustili le 3517 evrov. Elektro Celje bo za dividende razdelil slabega 2,5 milijona evrov dobička. Bruto dividenta bo znašala 0,1023 evra. Elektro Gorenjska bo delničarjem v 90 dneh od skupščine 2. julija razdelil 1,4 milijona evrov oziroma 0,08 evra bruto na delnico. V Elektru Gorenjska so si želeli del dobička preusmeriti v razvoj in investicije.

Dobiček bi porabili drugače

Skupščina Elektra Ljubljana bo 31. avgusta. Njegov bilančni dobiček za leto 2011 znaša 2,2 milijona evrov, upajo pa, da ga bodo obdržali. »Letošnji načrt naložb je v finančnem pogledu zmanjšan na tretjino potreb načrta razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji od leta 2011 do 2020, na katerega je ministrstvo za gospodarstvo dalo pisno soglasje,« pravijo v Elektru Ljubljana.