Elektro Primorska

Medij: Radio Slovenija 1 Avtorji: Pregelj Valter Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković
Rubrika / Oddaja: Radijski dnevnik Datum: 26. 08. 2010  Termin: 19:00 Trajanje:2

RA SLOVENIJA 1, 26.08.2010, RADIJSKI DNEVNIK, 19.00
Delničarji Elektra Primorske so se na današnji skupščini seznanili z lanskim poslovanjem družbe ter njeni upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico. Niso pa sprejeli predloga manjšinskih delničarjev o njihovem izstopu iz lastništva družbe. Poleg tega mali delničarji še ugotavljajo višji bilančni dobiček Elektra Primorske od izkazanega. Valter Pregelj.

---

VALTER PREGELJ: V Elektru Primorski so za lansko leto prikazali 162 tisoč evrov bilančnega dobička in ga s potrditvijo lastnikov razporedili v druge rezerve iz dobička. Toda s tem se ne strinjajo v Društvu mali delničarji, kjer so dobili podatek, da znaša dobiček novogoriškega elektrodistribucijskega podjetja bistveno oziroma kar 23-krat več od izkazanega…
RAJKO STANKOVIĆ: Ampak je to za 5,3 milijona več. Mi smo že odšteli to, kar moramo vrniti odjemalcem, a ne, se pravi, da imamo circa 3,7 milijona dobička za leto 2009.
PREGELJ: Pravi predsednik malih delničarjev Rajko Stankovič in pojasnjuje, da mora Elektro Primorska dobiti omenjeni znesek iz preveč plačane omrežnine v letih 2004 do 2009 od sistemskega operaterja distribucijskega omrežja ali na kratko, državnega Sodo, ki ta denar zadržuje na svojem računu. Elektropodjetjem naj bi ga začel vračati šele v prihodnjih dveh letih, dodaja še Stankovič.

STANKOVIĆ: Nas pa veseli, da smo uspeli v bistvu razkriti te zadeve, ker se zdaj, bom rekel, dogajajo cenitve podjetij in če mi tega podatka ne bi imeli, bi ta podatek tudi v cenitvah zamolčali.
PREGELJ: Pojasnilo glede terjatve do državnega SODO in o lanskem dobičku smo skušali dobiti od vodstva Elektro Primorske, toda odpravili so nas z besedami, da mali delničarji te problematike na skupščini niso izpostavili, medtem ko v društvu vztrajajo, da so zahtevali pojasnilo. Kakorkoli, Elektro Primorska naj bi začel odjemalcem vračati preveč plačano elektriko s poračunom na računih za septembra porabljeno energijo.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2010 Stran: 10

Če je Klemen Sešok s Perutnino Ptuj ali s kakšnim od delničarjev dejansko podpisal svetovalno pogodbo, zadnje skupščine delničarjev ne bi bil smel voditi. Združenja (malih) delničarjev od Perutnine in z njo povezanih oseb naj ne bi prejela finančnih sredstev za svojo neudeležbo na skupščini

---

Po nedavni skupščini delničarjev Perutnine Ptuj, ki ima še vedno domala 10 tisoč delničarjev, je ostala odprtih cela vrsta vprašanj. Poročali smo, da je skupščino vodil Klemen Šešok iz družbe Taxgroup, sicer sin Dušana Šešoka, donedavnega predsednika Košarkarske zveze, ter direktorja in pomembnega lastnika ljubljanske Iskre. Klemen Šešok je širši javnosti postal bolj znan v zadnjem času, ko se je v medijih veliko pisalo o sumljivem prekupčevanju in spremembah namembnosti zemljišč v Ljubljani. Na skupščini je Klemna šešoka Vladimir Bilič, sicer zastopnik delničarjev Perutnine (družb Ibiko in List), izrecno povprašal, ali je v pogodbenem ali pooblastitvenem razmerju bodisi s Perutnino ali katerim izmed njenih (večjih) delničarjev, pa predsedujoči skupščine in ne predsednik Perutnine uprave, dr. Roman Glaser, na to vprašanje nista želela odgovoriti.

 

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.

---

»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

---

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev.

---

V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati naj pozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve.

Razširitev dnevnega reda je objavljena  v UL RS štev.62/2010 z dne 30.07.2010 stran 2074

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 04. 2010 Stran: 5

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik meni, daje imenovanje Andreja Kosmačina na celo Elektra Maribor najbrž nezakonito

---

Čeprav novi šef Elektra Maribor Andrej Kosmačin po naših informacijah sodi med simpatizerje stranke Zares, katere član je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ta z njegovim imenovanjem ni zadovoljen. Vztraja celo, da imenovanje najverjetneje ni bilo skladno z zakonom. Kot smo že pisali, naj bi bilo pri imenovanju Kosmačina sporno predvsem to, da nadzorniki po neuradnih informacijah niso opravili pogovorov z več kandidati ter da sta za Kosmačina glasovala samo dva nadzornika, trije pa so bili vzdržani. Kot je pred dnevi za Dnevnik povedal nadzornik Elektra Maribor Matjaž Madžarac, ki je po pisanju tega časnika član Zaresa, je bilo »imenovanje skladno z zakonom o gospodarskih družbah in internimi akti podjetja, kar potrjuje tudi pravno mnenje inštituta za gospodarsko pravo«.

Lahovnik: Najbrž je bil kršen poslovnik nadzornikov »Po nam dostopnih podatkih je bil v zvezi z imenovanjem predsednika uprave Elektra Maribor kršen tudi poslovnik nadzornega sveta,« ocenjujejo na ministrstvu za gospodarstvo in dodajajo, da je v nasprotju z zakonom, da »se predsednik uprave imenuje z dvema glasovoma za od petih nadzornikov, ki so glasovali. Po naših podatkih je namreč glasovalo vseh pet nadzornikov. Zakon o gospodarskih družbah je jasen: če sta glasovala dva za imenovanje predsednika uprave, trije pa so bili vzdržani, to pomeni, da izbrani kandidat ni dobil večine vseh, ki so glasovali.« Pri Lahovniku tako ne izključujejo sklica izredne skupščine Elektra Maribor, kar bi morda lahko pomenilo tudi zamenjavo nadzornikov. Ministrstvu se zdi namreč nenavadno, da so bili trije nadzorniki vzdržani, »saj lastniki pričakujejo, da glasujejo za ali proti«.

---