Elektro Primorska

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2015 Stran: 9

Predsednik uprave Elektra Primorske pravi, da je prostor za največ štiri trgovce z elektriko.

»Na tem malem trgu in ob nizkih maržah je prostor za tri do štiri trgovce, ne za deset, kot jih je zdaj,« meni Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in do nedavnega dve leti predsednik GIZ elektrodistributerjev.

Kot je bilo videti navzven, se je pet elektrodistribucij (Elektro Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor) ukvarjalo predvsem z nasprotovanjem sedanji ureditvi, ko ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja SODO, distribucije pa ne.

Imamo pet delniških družb, ki so vse v večinski državni lasti, nimajo pa neposrednih koncesij za upravljanje distribucijskih omrežij, to ima pred leti mogoče prehitro ustanovljena družba SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja). Ta organizacija ni učinkovita, imamo podjetje na papirju, ki ima koncesijo, nima pa infrastrukture in nima ljudi za njeno vzdrževanje. V določenih delih gre tudi za podvajanje del. SODO gradi šesto distribucijo, imamo pet zaokroženih omrežij, znotraj vsakega pa koščke omrežja SODO. Da je to neučinkovito, je ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je vladi naložilo popravljalne ukrepe, zgodilo pa se ni nič. Dogovorili smo se le, da ustanovimo mešano delovno skupino, ta pa je pripravila sedem predlogov za prihodnjo organizacijo. Zdaj bi se bilo treba odločiti.

SODO je ostal tudi v novem energetskem zakonu.

Če vidimo cilj, je to majhna težava. Dober primer je odpis dolgov socialno najšibkejšim, predpis lahko nastane zelo hitro.

Katera različica bi bila najboljša?

Država naj distribucijam podeli neposredne koncesije, ta podjetja delujejo lokalno, morajo biti blizu odjemalcem, tudi drugače vpeta v lokalno okolje. Tako denarni tok ne bi imel ovinka prek SODO. To sicer ne pomeni ukinjanja SODO, eno družbo na ravni države potrebujemo, ki bo odgovorna za enotne standarde, prenos dobrih praks, sodelovanje na razpisih in podobno. Lahko se dogovorimo tudi za prevzem dela upravljanja omrežij.

Uradna ovira za to, da že 2007 niste dobili koncesij, so bili mali delničarji, ki jih imate med lastniki vse elektrodistribucije.

Pridobitev koncesije bi bila brez malih delničarjev pravno malce preprostejša, niso pa bistvena ovira. Če bi male delničarje izplačali, bi lažje odločali o povezovanju vseh distribucij v eno družbo, mali delničarji temu gotovo niso naklonjeni. V njih sicer ne vidim težave, zastopajo interese kapitala, ta pa ima interes kot uprave, da so družbe učinkovite in produktivne. Verjetno res ni namen, da se z infrastrukturo ustvarja dobiček, če že, bi ga morali vlagati nazaj v infrastrukturo.

Ideje za združitev elektrodistribucij so spet žive.

Te ideje so že stare, delno pa so tudi že uresničene. Prva ideja je bila prodati hčerinske trgovske družbe, z iztržkom izplačati male delničarje in na koncu združiti vse elektrodistribucije v eno. Menim, da bi bilo to slabo, poleg tega pa je na hitro neizvedljivo. Ne verjamem niti, da bi se stroški upravljanja distribucijskih omrežij kaj znižali.

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 09. 12. 2013 Stran: 9

Mali delničarji Potem ko seje izkazalo, da hočejo nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje od družbe matere, Holdinga slovenske elektrarne, izsiliti odkup njihovega deleža, smo pogledali, kakšno je stanje v distribucijskih podjetjih, v katerih imajo mali delničarji približno petinski delež, preostalega pa država.

Zgodbe sicer niso povsem primerljive, saj je bil nakup delnic Premogovnika Velenje aktualen leta 2007, medtem ko so se vrata v distribucijska podjetja odprla že po osamosvojitvi z vložitvijo certifikatov. Poleg tega ne moremo zaradi razkritij NPU v primeru Premogovnika Velenje vseh malih delničarjev obtožiti kaznivih ali špekulativnih dejanj. Kljub temu pa si je treba zastaviti vprašanje, s kakšnim razlogom so mali delničarji kupovali deleže v distribucijskih podjetjih, čeprav niso mogli računati na Velike dobičke, in kot se je sčasoma izkazalo, teh razen zadnjih dveh let tudi ni bilo. Prizadevanja večine malih delničarjev so usmerjena k temu, da bi jih država izplačala, kakor vedno pa se zatakne pri ceni.

Veliki obeti

Prvi mali delničarji so v distribucijska podjetja vstopili v obdobju prve privatizacije oziroma z notranjim odkupom delnic, ko so zaposleni in včasih tam zaposleni upokojenci vanje lahko vložili certifikate. Ker pa je nastala privatizacijska luknja, so v drugem krogu razširili možnost in v lastniško strukturo so vstopili pidi, ki so kasneje odkupovali delnice od posameznikov in z njimi trgovali. Danes je v teh podjetjih 20,5 odstotka malih delničarjev, če odštejemo državne ali paradržavne sklade (Kapitalska družba, pokojninski skladi ...), pa od 17 do 18 odstotkov. Od tega je dva do tri odstotke posameznih malih delničarjev, preostali so institucionalni vlagatelji, razni skladi, na primer Triglav Naložbe in Adriatic Slovenka, in podjetja (Pivovarna Laško, Radenska, DZS, NFD, Sava ...). Pri tem je zanimivo, da se posamezne družbe pojavljajo v več distribucijah in da nekatere posameznike izsledimo prek različnih pravnih oseb.

Od 20.06. do 28.06.2013 poteka zbiranje pooblastil za 18. redno skupščino družbe Elektro Primorska, d.d., ki bo potekala 04.07.2013 ob 12.00 uri, na sedežu družbe, Erjavčeva 22, Nova Gorica (velika sejna soba /pritličje). 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Primorska pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.

Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 15. 11. 2012 Stran: 26

Bodo še eno uspešno slovensko podjetje spravili pod vodo? To je vprašanje, ki se že nekaj časa postavlja ob pogledu na vse, kar se dogaja v družbi Mlinotest iz Ajdovščine in okrog njenih lastnikov.

Skoraj tretjinski delež podjetja Mlinotest iz Ajdovščine je družba Vipa Holding »parkirala« pri neznanem ljubljanskem podjetju GO! svetovalno podjetje, d. o. o.

V podjetju Mlinotest iz Ajdovščine se že nekaj časa soočajo z večjimi poslovnimi oziroma lastniškimi težavami. V zadnjem letu so podjetje že dvakrat dokapitalizirali, v obeh dokapitalizacijah pa je kot glavni igralec sodeloval večinski lastnik Mlinotesta, to je družba Vipa Holding, ki je od preteklega tedna v likvidaciji. Družba Vipa Holding, ki se je ukvarjala s holdinškim in portfeljskim upravljanjem, investicijskim svetovanjem in trženjem investicijskih kuponov vzajemnih skladov, ie bila že dolgo v velikih težavah, julija letos pa je potihoma in čez noč prodala skoraj 30 odstotkov delnic Mlinotesta majhnemu in neznanemu podjetju GO! svetovalna, d. o. o., iz Ljubljane, ki pa kupnine še vedno ni plačalo. Po doslej znanih podatkih naj bi to v dogovoru z lastniki, to je družbo Vipa Holding, naredilo po obrokih. Več kot očitno je, da je družba Vipa Holding pred tem, ko so njeni lastniki sprejeli sklep o likvidaciji družbe, umaknila del svojega premoženja v »varne« roke. S tem so seveda izigrali upnike. Zelo pomembno je tudi to, v čigavih rokah bo na koncu pristalo pomembno ajdovsko podjetje Mlinotest.

Kaj se torej dogaja z Mlinotestom?

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 11. 2012 Stran: 8

David Nabergoj iz Mlinotesta meni, da likvidacija Vipe Holdinga obeta konec vladavine finančnikov v realnem sektorju

Vipa Holding bo po današnji skupščini delničarjev likvidirana. Družba ima več kot 11 tisoč malih delničarjev in je največji delničar ajdovskega Mlinotesta. Predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj upa, da lastniška sprememba ne bo pomembno vplivala na poslovanje.

Na današnji seji skupščine delničarjev novogoriške Vipe Holdinga bodo delničarji glasovali o redni likvidaciji družbe. »Razlog za prenehanje družbe so zaostrene gospodarske razmere ter slaba likvidnost družbe. Čepravje družba že radikalno znižala vse svoje stroške in nima več zaposlenih, ne more več poslovati tako, da bi ustvarjala pozitivne donose za svoje lastnike,« je uprava zapisala v sklicu današnje skupščine. Ključno vlogo na skupščini bo imela 80-odstotna lastnica Vipe Holdinga, družba Vipa pod vodstvom Boruta Kuharica.

Kdo je glavni v holdingu?

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2012 Stran: 10

Presežki za državo Zaradi vsiljene naložbe Elesa in Gen energije v NKBM v slovenski energetiki 15 milijonov evrov manj dobička

Ljubljana - Energetika je eden redkih delov slovenskega gospodarstva, ki še ustvarja dobičke in je v veliki meri v lasti države, ta pa je v finančnih škripcih. Zato na tako rekoč vseh skupščinah energetskih družb vlada zahteva razdelitev vsega dobička lastnikom.

V Elektru Maribor sta že uprava in nadzorni svet predlagala razdelitev celotnega dobička, ki je znašal slabega 3,7 milijona evrov. Bruto dividenda je tako znašala 0,11 evra. V družbi tako niti niso razmišljali, kam bi vložili dobiček, če ga država in mali delničarji ne bi vzeli. V Elektru Primorska pa so lastniki pustili le 3517 evrov. Elektro Celje bo za dividende razdelil slabega 2,5 milijona evrov dobička. Bruto dividenta bo znašala 0,1023 evra. Elektro Gorenjska bo delničarjem v 90 dneh od skupščine 2. julija razdelil 1,4 milijona evrov oziroma 0,08 evra bruto na delnico. V Elektru Gorenjska so si želeli del dobička preusmeriti v razvoj in investicije.

Dobiček bi porabili drugače

Skupščina Elektra Ljubljana bo 31. avgusta. Njegov bilančni dobiček za leto 2011 znaša 2,2 milijona evrov, upajo pa, da ga bodo obdržali. »Letošnji načrt naložb je v finančnem pogledu zmanjšan na tretjino potreb načrta razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji od leta 2011 do 2020, na katerega je ministrstvo za gospodarstvo dalo pisno soglasje,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 06. 2012  Stran: 9

Pred skupščinami ji je prepovedala glasovanje o nasprotnih predlogih

Ljubljana - Vse kaže, da se je vlada Janeza Janše v spopadu z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kije v zadnjih tednih blokirala več njenih predlogov za imenovanja v nadzorne svete družb v lasti države, odločila spremeniti taktiko.

Potem ko agencija na več skupščinah na dnevne rede ni želela uvrstiti predlogov vlade za imenovanje novih nadzornikov (ti so po oceni agencije v nasprotju z zakonom o upravljanju kapitalskih naložb), bo vlada to očitno skušala doseči z več novimi »orodji«. V predlogu za glasovanje na skupščinah Elektra Maribor in Elektra Gorenjska, ki gaj e sprej ela v sredo, je namreč vlada AUKN eksplicitno prepovedala tako vlaganje lastnih predlogov kot glasovanj e o novih in nasprotnih predlogih, ki bi jih na sami skupščini vložili mali delničarji obeh podjetij.

Poleg tega, daje s tem agenciji, ki se je glasovanj o nasprotnih predlogih na več skupščinah do zdaj vzdržala, dodatno zmanjšala manevrski prostor pri upravljanju državnih naložb, je vrata v morebitne kadrovske prevzeme nadzornih svetov na stežaj odprla malim delničarjem. Tako v Elektru Maribor kot v Elektru Gorenjska agenciji namreč ni dala soglasja za izglasovanje razrešnice upravi in nadzornikom, s čimer je postavila temelje za njihov odpoklic. Obe družbi vodita člana oziroma simpatizerja SD: Boris Sovič (Elektro Maribor) in Bojan Luskovec (Elektro Gorenjska).

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 06. 2012 Stran: 20

Ljubljana - Potem ko Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pred tednom dni na skupščini Zavarovalnice Triglav kljub domnevno drugačnemu naročilu vlade ni zahtevala zamenjave vseh članov nadzornega sveta, je vladi včeraj preprečila tudi kadrovski naskok na Elektro Celje.

Po naših informacijah je namreč vlada tik pred skupščino Elektra Celje AUKN poslala zahtevo za razširitev dnevnega reda s predčasnim odpoklicem dveh dosedanjih članov nadzornega sveta: Draga Stefeta, ki prihaja iz DeSUS, in Marije Žlak. Obenem naj bi vlada agenciji naložila imenovanje treh novih nadzornikov: nekdanjega poslanca SDS Mirka Zamernika, člana celjskega odbora te stranke Miloša Rovšnika, ki na Slovenskih železnicah (SŽ) vodi službo za prodajo in tarife, in podžupanje Mestne občine Celje Darje Turk (SLS). A o omenjenih delničarjih na včerajšnji skupščini Elektra Celje niso odločali Ravno nasprotno, AUKN se je vzdržala tudi glasovanja o imenovanju Dejana Božiča na edini prazen stolček v nadzornem svetu družbe. Božič, ki ga je na položaj predlagal aktualni nadzorni svet, je bil nato izvoljen z glasovi malih delničarjev. V nadzornem svetu Elektra Celje, ki ga vodi Rade Kneževič, sicer ostaja Nikolaj Abrahamsberg, po novem naj resnejši kandidat za generalnega sekretarja DeSUS.