NFD Holding

Državnim lastnikom grozi odvzem glasov

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2012 Stran: 3

Prevzemna zakonodaja Glasovalne pravice negotove v devetih družbah - Povišanje prevzemnega praga na 33 odstotkov?

Ljubjana - Državni lastniki utegnejo ostati brez glasovalnih pravic v pomembnih podjetjih: Zavarovalnici Triglav, Novi Kreditni banki Maribor, Savi, Krki, Abanki, Petrolu, Savi Re, Aerodromu in Telekomu Slovenije. To vprašanje bo, kot kaže, ena prvih nalog nove vlade.


Vlada v odhajanju v pred kratkim sprejeti noveli zakona o prevzemih ni niti poskusila rešiti vprašanja kršenja prevzemne zakonodaje državnih lastnikov v omenjenih primerih, predlagani amandma strank PS in SD, ki naj bi to zadrego odpravil, je nova koalicija zavrnila. PS in SD sta namreč predlagali, da dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenja prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja, o tem pa bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Greh državnih lastnikov v omenjenih devetih družbah sega v leto 2007. Takrat, torej za časa prejšnje Janševe vlade, so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v teh družbah. S tem pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je lani od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato naknadno sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu in je ohranila glasovalne pravice, vendar je ustavno sodišče to konec lanskega leta razveljavilo.

Glavni bodo zasebni lastniki

Lastništvo Premogovnika Velenje ostaja razpršeno

Medij: Finance Avtorji: J. Ši. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 27. 01. 2012 Stran: 10

Nadzorni svet državnega HSE včeraj ni obravnaval točke, povezane z odkupom deležev manjšinskih delničarjev Premogovnika Velenje. Kot smo izvedeli, je to točko vodstvo HSE pred sejo nadzornega sveta umaknilo. Spomnimo, vodstvo holdinga že dalj časa razmišlja o izplačilu manjšinskih lastnikov, med katerimi so največji Radenska, MP Naložbe in NFD Holding. Medtem ko naj bi na HSE menili, da bi bilo to za Premogovnik Velenje koristno, so poznavalci prepričani, da gre za nesmiselno potezo, saj ima holding že tako v rokah dobrih 77 odstotkov premogovnika.

HSE nima denarja za TEŠ, izplačal pa bi Valanta & Co.

Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 01. 2012 Stran: 8

Izplačilo manjšinskih delničarjev Premogovnika Velenje bi holding stalo od 10 do 15 milijonov evrov

Na mizi nadzornikov državnega HSE bo danes predlog za začetek postopkov, povezanih z izplačilom manjšinskih lastnikov Premogovnika Velenje. HSE je že zdaj lastnik dobrih 77 odstotkov premogovnika, preostali največji lastniki pa so Radenska, MP Naložbe in NFD Holding.


Zamisel o izplačilu manjšinskih delničarjev premogovnika je nastala v času, ko je HSE vodil še Jože Zagožen. Zdajšnji direktor Matjaž Janezic je pri nadzornikih soglasje za odkup manjšinskih deležev iskal že lani, a ga ni dobil. Kaj je tokrat, v času, ko HSE in TEŠ javnosti sporočata, da jima zaradi projekta TEŠ 6 grozi insolventnost, drugače? Na to in druga vprašanj a nam včeraj na HSE niso odgovorili.

Kakšna bi lahko bila cena in komu se lahko smeje?

Prezadolženi Hoteli Bernardin iščejo kupca za svoje hotele

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 23. 01. 2012

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da bodo morali Hoteli Bernardin ceno za reševanje družb iz poslovnega sistema NFD plačati s prodajo najmanj enega izmed njihovih hotelskih kompleksov. Glavni izvršni direktor Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič in predsednik upravnega odbora družbe Stanislav Valant sta že lani začela s postopki za prodajo okoli pet milijonov evrov vrednega hotela Piran in hotelskega kompleksa Simonov zaliv, ki je ocenjen na okoli 20 milijonov evrov, vendar jima je doslej uspelo prodati le nekatere manjše nepremičnine.

Po prvotnih načrtih bi moralo do prodaje katerega od večjih hotelov priti že lani, vendar so zaradi prenizkih ponudb v družbi odločitev o prodaji preložili na sredino letošnjega leta. Prodajo najmanj enega od večjih hotelskih kompleksov ali več manjših hotelov po neuradnih informacijah zahtevajo zlasti bančne upnice, pri katerih so morali Hoteli Bernardin zastaviti že večino svojih nepremičnin. Pod hipoteko so tako po zadnjih podatkih Grand hotel Bernardin, Grand hotel Metropol, hoteli Histrion, Roža, Lucija, Salinera in Piran, vile Maia, Galeb in Barka, apartmaji Strunjan ter celo nekatera parkirišča.

Hudi strici ali prijazni tujci?

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. Š. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2012 Stran: 5

Etol v izraelskih rokah - Prodaja s pomisleki

Izraelski Frutarom je preko švicarske hčerinske družbe izven slovenskega trga vrednostnih papirjev za slabih 20 milijonov evrov odkupil 56 odstotkov osnovnega kapitala celjske družbe Etol. Prodaja v javnosti dviguje precej prahu, čeprav so uradno z njo zadovoljni tako Izraelci kot vodstvo nekdanjega paradnega konja celjske industrije.


V prihodnjih tednih namerava Frutarom predložiti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic Etola tudi na slovenskem trgu. Kot navajajo v Frutaromu, je Etol vodilno podjetje za proizvodnjo in trženje različnih okusov, v celjsko družbo pa naj bi še naprej vlagali. Etol je kupce pritegnil zaradi rasti prodaje. Skupina Etol, v katero je vključenih osem družb, je v lanskem devetmesečju ustvarila skoraj 1,4 milijona evrov čistega dobička, čisti prihodki pa so dosegli 38,6 milijona evrov. Matična družba Etol je v tem obdobju zabeležila 37,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček pa je znašal 1,1 milijona evrov. Etol zaposluje 240 ljudi, izdelke prodaja v 46 držav, med njegovimi kupci pa so tudi multinacionalna živilska podjetja.

Izraelci v Slovenijo vbrizavajo 35 milijonov evrov

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 01. 2012 Stran: 4

Prevzem Etola je finančno primerljiv s prevzemom Fructala, pri obeh domače lastnike rešuje tuji kapital

Izraelsko podjetje Frutarom bo finančno shiranim lastnikom Etola - predvsem družbam okrog Staneta Valanta - za celotno podjetje plačalo približno 35 milijonov evrov. Transakcija daje znamenja, da so tuje naložbe dobrodošle in da se srednjeročno banke vendarle lahko očistijo zaseženih deležev.


Frutarom je ta teden za 19,6 milijona evrov kupil 56 odstotkov Etola, po povprečni ceni 137 evrov za delnico (62 evrov premije na ponedeljkov tečaj). Frutarom je nekaterim delničarjem plačal več - koliko, ne razkrivajo -, to pa pomeni, da bo prevzem vreden več kot 35 milijonov evrov.

Etol uničujejo finančne naložbe

Družba Etol posluje v tržni niši, moč družbe pa je v razvojni ekipi. Matična družba Etol dosega zelo solidno 18,5-odstotno maržo EBITDA in 13-odstotno maržo EBIT. Težava družbe so finančne naložbe, predvsem v delnice Save. Zaradi teh je Etol najel okrog 15 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Družba je zaradi odpisov leti 2009 in 2010 končala s čisto izgubo, po prvih devetih mesecih letošnjega leta pa ima 1,1 milijona evrov čistega dobička.

Led za tuje naložbe je dokončno prebit

Izraelci mimo borze prevzeli celjski Etol

Medij: Delo Avtorji: Piano Brane,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 01. 2012 Stran: 10

»Strateški« kupec? Frutarom Industries za spodobno ceno prevzel (oziroma še bo) več kot polovico delnic Etola

Ljubljana, Celje - Ljubljanska borza je na zahtevo Etola v torek zjutraj začasno ustavila trgovanje z njihovimi delnicami, ker je Etol mimo borze dobil večinskega lastnika, mednarodno družbo Frutarom Industries s sedežem v izraelski Haifi. Mali delničarji opozarjajo na skoraj dvojno prodajno ceno delnic Etola.


Ori Yehudai, predsednik uprave in glavni izvršni direktor Frutarom Industries, je v ponedeljek zvečer v Ljubljani predsednika uprave Etola Zdenka Zanoškija obvestil, da so prek svoje družbe Frutarom Switzerland kupili 142.666 delnic ali malo več kot 56 odstotkov Etola, v prihodnjih tednih pa bodo objavili prevzemno ponudbo delničarjem Etola. Nakup delnic je bil izveden mimo borze in je vreden 19,6 milijona evrov, na zahtevo Etola pa je Ljubljanska borza trgovanje z delnicami Etola včeraj zjutraj začasno ustavila.

Izraelsko podjetje Frutarom bo prevzelo celjski Etol

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 01. 2012 Stran: 9

Nadzornik Anton Glavan, kije dokupoval delnice Etola še v petek, naj bi bil po njegovih besedah šele včeraj izvedel za prevzem Etola

Uprava proizvajalca eteričnih olj, podjetja Etol iz Škofje vasi pri Celju, je včeraj od švicarske podružnice izraelskega podjetja Frutarom prejela obvestilo, da je Frutarom za 19,6 milijona evrov odkupil 56,03 odstotka delnic Etola. V Frutaromu nameravajo podati prevzemno ponudbo še za preostale delnice v lasti 1780 delničarjev, s čimer bi za celotno podjetje odšteli 35 milijonov evrov ali 137 evrov za delnico. V zadnjih treh mesecih je sicer vrednost dokaj nelikvidne delnice Etola s 45 odskočila na 75 evrov, včeraj pa je uprava družbe Ljubljansko borzo zaprosila za prekinitev trgovanja in z delnico Etola tako včeraj ni bilo poslov.

"Naključni nakup"

Holding NFD išče svež kapital

Medij: Delo Avtorji: Vanja Tekavec Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 01. 2012 Stran: splet 18.53
 
Zadnje čase se v medijih pojavljajo tudi informacije, da banke reprogram posojil pogojujejo tudi z odhodom Staneta Valanta.

 

Ljubljana - Tudi če bo holdingu NFD uspelo prodati Terme Maribor, kupnina zanje očitno ne bo zadoščala za privolitev bank upnic v reprogramiranje dolgov holdinga, je danes opozoril predsednik MDS Rajko Stanković.

Potem ko je uprava holdinga NFD napovedala (ne pa še potrdila, op. p.) odprodajo mariborskih term ruskemu skladu Venture Investments & Yield Management LLP, vse kaže, da težav zadolženega ljubljanskega holdinga še ni konec. To je mogoče sklepati na podlagi zadnjega obvestila za javnost, da so nadzorniki holdinga podprli povečanje osnovnega kapitala z izdajo novih delnic; po tem načrtu bi osnovni kapital družbe povečali za skoraj 12 milijonov evrov s 53,1 na 65,08 milijona evrov, ni pa še znano, kdo in v kakšni obliki naj bi ta kapital zagotovil.

»Napoved dokapitalizacije bi lahko pomenila, da banke želijo unovčiti kupnino od mariborskih term, zato se je uprava holdinga NFD odločila prehiteti morebitne insolvenčne postopke z dokapitalizacijo, ki jo je odobrila zadnja skupščina,«  ugotavlja prvi mož MDS Rajko Stanković.

Sodnica končala zgodbo Zvona Dva Holdinga, odzvonilo bo tudi Zvonu Ena

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Klipšteter, Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 01. 2012 Stran: 24
 
Maribor, Ljubljana - Vodstvo Nove Ljubljanske banke (NLB) je po mesecih krčevitih naporov naposled doseglo svoj cilj: preprečiti prisilno poravnavo družbe Zvon Dva Holding. Okrožna sodnica v Mariboru Jasna Murgel je včeraj ugodila zahtevi največje slovenske banke in bo v roku osmih dni izdala sklep o začetku stečajnega postopka. Posledično bo propadel tudi načrt sanacije "sestrskega" Zvona Ena Holdinga, tako da tudi to prezadolženo cerkveno družbo čaka stečajna žalost.
 
Pravzaprav bi morala sodnica izdati sklep o stečaju Zvona Dva Holdinga že prejšnji mesec, ko se je izkazalo, da mariborsko sodišče Gospodarstvu Rast ni dalo soglasja h konverziji terjatev do Zvona Dva Holdinga in s tem poteptalo še zadnjo rešilno bilko zanj. Vendar je pravnomočnost sklepa preprečila pritožba, sodnica Murglova pa je morala izpeljati še en sodni narok.
 
 
Uvodoma je sodnica sporočila še eno slabo novico za Zvon Dva Holding. Abanka Vipa ji je 4. januarja poslala dopis, v katerem jo je obvestila, da bo postopala enako kot NLB in ne bo reprogramirala terjatev do Zvona Dva Holdinga. Manjšemu od holdingov Nadškofije Maribor je bilo nenaklonjeno tudi mnenje ekonomske izvedenke Ane Luin. Po njeni oceni obstaja manj kot 50-odstotna verjetnost, da bi zmogel Zvon Dva Holding izpeljati predlagani načrt finančnega prestrukturiranja in zagotoviti kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost brez sodelovanja NLB.
 
Odvetnik Bojan Pečenko, pooblaščenec Zvona Dva Holdinga, je sicer skušal prepričati sodnico, da mora izvedenka dopolniti svoje mnenje, vendar je Murglova zavrnila njegov predlog in sklenila, da bo "končala to zgodbo". Na njeno odločitev je vplivalo tudi mnenje prisilne upraviteljice Vide Gaberc, ki je v svojem rednem poročilu za preteklo leto podvomila o uspešnosti prisilne poravnave. Ne nazadnje je tudi predsednik uprave Zvona Dva Holdinga Ljubo Peče priznal, da jim z ločitvenimi upniki ni uspelo skleniti dogovora o reprogramu dolgov.
 

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.