NFD Holding

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 05. 2011 Stran: 23

Ljubljana - Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in društvo Mali delničarji so upravi Save, ki jo od konca letošnjega marca vodi Matej Narat, poslali zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine, na kateri bodo delničarji tako odločali tudi o posebni reviziji poslov nekdanje Savine uprave. Kad, Sod in Mali delničarji zahtevajo, da posebni revizor preveri vse posle, ki jih je v zadnjih petih letih uprava pod vodstvom Janeza Bohoriča sklenila z lastniško povezanimi družbami, vse delniške posle, višje od milijona evrov, odkupe terjatev, terminske pogodbe...

S podobno zahtevo sta paradržavna sklada poskušala že lani, vendar nadzorni svet Save na te zahteve ni želel v celoti pristati. Revizorji KPMG so tako dejansko pregledali le štiri posle (prodajo Save Trade, nakup delnic Gorenjske banke, nakup terjatev NLB do NFD Holdinga in opcijske pogodbe z Merflnom oziroma nakupe Merkurjevih delnic), preostale pa je pregledala kar notranja revizijska služba Save.

Medij: Žurnal24 - Primorska Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Primorska Datum: 06. 05. 2011 Stran: 8

Transakcije. V Hotelih Bernardin ne povedo, zakaj posojajo denar drugim izgubarjem.

Portorož. "To je, milo rečeno, nenavadno. Pri tem posojilu ne vidim ekonomske logike. Kako je mogoče, da podjetje, ki je v rdečih številkah, samo zadolženo in ki prodaja svoje premoženje, hkrati posoja denar dmžbi z nizko boniteto? Zagotovo se pojavlja vsaj sum oškodovanja malih delničarjev," Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister in ekonomist, komentira razkritje iz letnega poročila NFD holding.

Iz omenjenega dokumenta je namreč razvidno, da je družba Hoteli Bernardin pred kratkim Maksimi Invest posodila 1,3 milijona evrov; ta ga mora vrniti leta 2013. Transakcija se zdi nenavadna, saj so se Hoteli Bernardin pri banki zadolžili za enak znesek, nato pa še dodatno - za skupaj 3,3 milijona evrov, dolg pa morajo poravnati do avgusta oziroma septembra. Že lani so se zadolžili za tri milijone evrov, hkrati pa prodali precej premoženja.

Za komentar finančnih transakcij smo zaprosili vodstvo, a so nam iz pisarne glavnega izvršnega direktorja Čedomila Vojniča sporočili, da gre "za poslovne odločitve podjetja, ki jih ne bodo komentirali".

Pogled nazaj

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Diskurz Datum: 05. 05. 2011 Stran: 25

Bo Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško, prodajo Mercatorja spremenil v novo afero? Namesto transparentiifv. postopka, ki ga je predlagala večina bank, Zorko iz nepojasnjenih razlogov izsiljuje prodajo hrvaškemu Agrokorju.

Večina bank, lastnic deležev v Mercatorju, je končno oblikovala predlog sporazuma o paketni prodaji delnic Mercatorja v višini več kot 50 odstotkov. Sporazum omogoča transparenten in pregleden postopek prodaje delnic, varuje pa so tudi interese malih delničarjev. Sporazum za Pivovarno Laško predvideva finančno pomoč bank podpisnic vse do trenutka, ko bo prišlo do dejanske prodaje skupnega deleža, pa tudi to, da bi lastnice 50,9 odstotka Mercatorja, in sicer Pivovarna Union, ki ima 12,33 odstotka delnic, Nova Ljubljanska banka (10,75 odstotka), Pivovarna Laško (8,43 odstotka), družba GB (3,80 odstotka), Rodič M&B trgovina (3,34 odstotka), Abanka Vipa (2,75 odstotka), Radenska (2,57 odstotka), Banka Koper (2,07 odstotka), banka Hvpo Alpe Adria (dva odstotka), NFD 1 (1,24 odstotka), Banka Celje (0,88 odstotka) in NFD Holding (0,74 odstotka), delnice Mercatorja v roku enega leta prodale najboljšemu ponudniku. Najboljšega ponudnika bi izbral svetovalec, ki bi ga omenjeni konzorcij izbral v 45 dneh od sklenitve sporazuma. Svetovalce bi izbirali med družbami Goldman Sachs, Deutsche bank, Morgan Stanley, Credit Suisse, UBS, ING, Raiffeisen Investment, HSBC, Citi in Barclays.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 04. 2011 Stran: 26

Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško bodo predvidoma v torek sprejeli odločitev, ali bodo hrvaškemu Agrokorju prodali 23-odstotni delež Mercatorja. Do takrat bo jasno tudi, ali so sporazum o skupni prodaji Mercatorja v novem, mednarodnem prodajnem postopku podpisali lastniki, ki imajo skupaj s Pivovarno Laško več kot 50odstotni lastniški delež Mercatorja. Če bo skupaj z Laščani oblikovan večinski paket, bi to moral biti za pivovarno odločilen argument, da ustavi pogovore z Agrokorjem in se pridruži prodajnemu konzorciju, ki bo v prihodnjih mesecih iskal bolj sprejemljivega lastnika Mercatorja od Agrokorja. Ob tem pa bi morali uprava in nadzorniki Laškega tehtati predvsem nekajdesetmilijonsko škodo, ki bi jo na poslovanje družb iz Skupine Pivovarna Laško imel zaradi lastne proizvodnje brezalkoholnih pijač vstop Agrokorja v Mercator.

Za zdaj samo Unicredit zavrnil skupno prodajo

Mercatorja Nova Ljubljanska banka, ki je med bankami z 10,7-odstotnim deležem največja lastnica Mercatorja in sočasno tudi največja lastnica Pivovarne Laško, je včeraj na večje lastnike Mercatorja naslovila predlog prodajnega sporazuma. Za zdaj je samo Unicredit (8-odstotni delež) sporočila, da prodajnega sporazuma ne bo podpisala, kar ne preseneča glede na to, da je skupina Unicredit glavna organizatorka financiranja morebitnega prevzema Mercatorja s strani Agrokorja. Gorenjska banka (3,8-odstotka), Abanka (2,75-odstotka) in Banka Celje (0,89odstotka) so načelni pristanek že dale, sodelovanje napoveduje tudi Hypo banka (2,01-odstotka), medtem ko se lahko NKBM (5,24- odstotka) prodaji priključi šele po koncu svojega dokapitalizacijskega postopka. Poleg tega so k skupni prodaji povabili tudi nekatere druge delničarje, na primer Rodič M&B trgovina (3,38-odstotka) in družbe okoli NFD (1,98-odstotka). Skupni prodajni sporazum je včeraj podprlo tudi evropsko združenje malih delničarjev.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2011 Stran: 10

Konzorcij se sestavlja

Večina bank, ki so lastnice Mercatorja, se strinja s paketno prodajo, odločiti se mora še Pivovarna Laško - Agrokor za desetino povišal ponudbo - Zastavica bo padla konec aprila

Ljubljana - Prodaja Mercatorja gre v novi krog. Po neuradnih informacijah so lastniki tik pred podpisom sporazuma o skupni prodaji vsaj 51-odstotnega deleža Mercatorja. V oblikovanje konzorcija je načelno že privolila večina bank, zdaj je na potezi še Pivovarna Laško kot 23,34-odstotna lastnica Mercatorja. Neuradno se bo podpisovanje sporazuma začelo že danes, vsekakor pa bi ga morali končati do konca tedna oziroma do poteka garancije, s katero hrvaški Agrokor jamči za svojo ponudbo.

Po neuradnih informacijah je k sporazumu pristopila večina domačih bank, ki so tudi upnice Laškega; poleg Nove Ljubljanske banke se med podpisnicami omenjajo Abanka, Gorenjska banka, Banka Koper in tudi avstrijska Hypo banka. Banke Unicredit, katere sestrska družba s sedežem v Zagrebu je glavna financerka hrvaškega Agrokorja, zaradi njene korporativne usmeritve zdaj, kot kaže, ni med njimi. Prav tako ni Nove Kreditne banke Maribor, ki je sredi dokapitalizacije in trenutno ne more prodajati premoženja. K prodaji bosta verjetno pristopili pozneje. Brez omenjenih dveh sveženj delnic (upoštevaje delež Skupine Pivovarne Laško) ne bi presegel potrebnih 50 odstotkov, zato so morali v konzorcij privabiti še nekatere druge lastnike Mercatorja, omenjata se predvsem družba NFD ter srbska družba Rodič.

Medij: Finance Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 19. 04. 2011 Stran: 10

V kratkem utegnejo ljubljansko borzo zapustiti Slovenijales, Triglav Naložbe, Delo Prodaja, Marina Portorož, kotirajoča vzajemna sklada Infond Global in Dvnamic ter investicijska družba NFD 1. Morebitni novinec bo Bisol.

Tečajnica borze vLjubljani sebo vprihodnjih mesecih skrčila za večpapirjev.Pritoknovih je šibek, spomnimo, nazadnje je lani marca na ljubljanski borzi začela kotirati Agrogorica. Kaj je borza naredila, da bi pritegnila nove izdajatelje? »Borza deluje tudi s pomočjo ozaveščanja ter neposrednega obračanja na podjetja Tako bo borzna konferenca precejšnjo pozornost namenila problematiki optimalnega financiranja slovenskih podjetij.« Celotni odgovor preberite na www. finance.si/309699.

Bo USE pritegnil Bisol?

»V družbi Bisol se pogovarjamo o vstopu na borzo, vendar smo ta hip preveč zaposleni z zdajšnjimi aktivnostmi, kijih izvajamo po vsem svetu, tako da še nimamo izdelanega natančnejšega načrta,« so nam v družbi Bisol odgovorili na vprašanje, ali načrtujejo kotacijo na ljubljanski borzi ali katerikoli drugi. Spomnimo, Bisol je lani imel okrog 55 milijonov evrov prihodkov.

Slovenijales in Triglav Naložbe

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 18. 04. 2011 Stran: 12

BORZNI PREGLED

V petek je družba NFD objavila preoblikovanje investicijskega sklada NFD 1 v vzajemni sklad NFD 1 delniški, skupščina bo 16. maja. Tako se bo v vzajemni sklad preoblikovala še zadnja investicijska družba na ljubljanski borzi.

Minuli teden je preoblikovanje končala investicijska družba KD ID, ki se je preoblikovala v KD Delniški dohodkovni sklad, odhod z borze sta napovedala vzajemna sklada Infond Global in Infond Dvnamic, kotirati bosta nehala s 6. julijem, z borze pa bosta umaknjena 15. julija. Razloga za umik sta sprememba investicijskih kuponov in preoblikovanje vzajemnih skladov. Tako se končuje obdobje kotacije investicijskih družb na ljubljanski borzi, značilnost pa je bila, da so kotirale z diskontom glede na računovodsko vrednost.

Umik delnic prevzetih družb in holdingov v stečaju Erozija papirjev, ki kotirajo na ljubljanski borzi, se bo nadaljevala. Družbe, ki jih lastniško nadzira poslovnež Bojan Petan, so objavile prevzemni nameri za prevzem Dela Prodaje in Marine Portorož,ki jima bosta najbrž sledila iztis malih delničarjev in umik papirja iz kotacije, število papirjev pa utegnejo dodatno zmanjšati še stečaji nekaterih finančnih holdingov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 04. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Postopki, ki jih je proti državi in državnim podjetjem v zadnjih tednih uvedel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (AT-VP) Damjan Žugelj, bodo koristili predvsem nekaterim poslovnim omrežjem, ki bodo imela na letošnjih skupščinah glavno besedo in odločilen glas. Ker so država in državna podjetja ostala brez glasov v Petrolu in Abanki in ker jim podoben ukrep grozi tudi v Zavarovalnici Triglav, Krki, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana, Savi, Telekomu Slovenije in Novi KBM, letos ni mogoče izključiti več menjav nadzornih svetov, nepredvidenih odločitev pri izplačilu dividend, dokapitalizacijah, nakupih lastnih delnic in statutarnih spremembah.

Analiza lastništva družb, pri katerih Žugelj državi grozi z odvzemom glasovalnih pravic (oziroma jih je že odvzel), namreč nakazuje, da utegnejo imeti največ koristi od postopkov ATVP predvsem privatizacijski mogotci oziroma poslovno omrežje NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, družbe blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne, Skupina KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja in Sava ter v primeru Krke ter Nove KBM vlagatelji, ki imajo svoje lastništvo na fiduciamih računih tujih bank oziroma bodo v lastništvo vstopili šele prek dokapitalizacije.

Sprememba razmerij moči

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 9

Država je dosegla svoje - da, v Telekomu Slovenije bo izredna revizija in ne, družba ne bo odkupovala lastnih deležev

Delovanje dveh uprav v zadnjih petih letih. Vsi nakupi in prodaje delnic in poslovnih deležev. Vse na novo ustanovljene hčerinske firme. Vsi opcijski posli. Vsi nepremičninski in investicijski posli, ki presegajo milijon evrov. Pa vsi krediti, ki so jih podeljevali. Vse to mora pod drobnogled revizorjev iz hiše Deloitte, so včeraj na skupščini sklenili delničarji Telekoma. In pri tem so bili zelo soglasni. Sklep je dobil 99,74-odstotno podporo (na skupščino so sicer prišli predstavniki lastnikov 82 odstotkov delnic). Odločilni pa so bili državni glasovi. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je predstavljala državno polovico Telekoma, glasovala pa je tudi v imenu Slovenske odškodninske družbe (Sod). Slednja ima skupaj s Kapitalsko družbo (Kad) petino delnic. Prav Sod in Kad pa sta revizijo sploh predlagala.

Kaj želijo lastniki izvedeti? Ali so bili posli Telekoma pod nekdanjim predsednikom uprave Bojanom Dremljem in zdajšnjim Mco Kranjčevičem ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani. Pa tudi to, kako vplivajo na Telekom z vidika izpostavljenosti tveganjem. Bo pa ta široka revizija že druga po vrsti, saj je nadzorni svet družbe že lani prejel izsledke "forenzičnega" pregleda nakupov firm v Makedoniji in slovenskega prevzema spletne družbe Najdi.si. Revizorji so ugotovili kopico nepravilnosti, nova uprava pa je že sprožila prve pravne korake. Kranjčevič je včeraj delničarjem celo povedal, da je Telekom v zvezi z enim od omenjenih prevzemov že vložil odškodninsko tožbo. Proti komu in za kolikšno vsoto, pa bo razkril šele, ko bo tožba uspešno vročena toženim. Prvi mož Telekoma sicer pričakuje, da bo tokratna revizija tokrat zahtevala vsaj pol leta dela.

Ne bo odkupov lastnih delnic

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 03. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Čeprav so največji izmed »malih« delničarjev Telekoma Slovenije, med katerimi so tudi Kapitalska družba (Kad), Zavarovalnica Triglav in NLB, za prihajajočo skupščino predlagali, naj uprava Telekoma začne z nakupi lastnih delnic, je precej možnosti, da bo predlog padel. Zakaj? Uprava, ki javno nasprotuje temu predlogu, lahko namreč državnemu bloku delničarjev prepreči glasovanje na skupščini.

Čeprav v postopku odvzema glasovalnih pravic, ki ga je proti državnim lastnikom Telekoma, tako kot v primeru Abanke, Zavarovalnice Triglav, Petrola, NKBM in drugih družb, sprožila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), še ni bilo izdane odločbe, pa lahko uprava, ki jo vodi Ivica Kranjčevic, oceni, da vseeno obstaja podlaga za »zamrznitev« več kot 73 odstotkov državnih glasov. Takšno potezo bi lahko »legitimiralo« tudi četrtkovo stališče sveta ATVP v zvezi s predlogom avtentične razlage zakona o prevzemih, s katerim želi državni zbor državi pomagati v postopkih pred ATVP in ki je po naših informacijah odklonilen.