NFD Holding
Reševanje prezadolženih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9
Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav
Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?
Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.
Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.
V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.
Za delnico iztržiti malo je neskončno bolje kot nič
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Pikon Rok Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 19. 01. 2011 Stran: 7
Če s prodajo delnic podjetij v težavah pokrijete stroške transakcije, jih prodajte
Zvon Ena in Zvon Dva sta se zlomila pod težo dolgov, ujetih je ostalo več kot 30 tisoč evrov. Kako ravnati, če ste delničarji Zvona ali drugih finančnih holdingov, ki so v težavah? Skupaj z analitiki smo pripravili priporočila za delnice podjetij v težavah. Ker pa nas pogosto sprašujejo, kaj z delnico Luke, smo poiskali odgovor tudi na to.
NFD HOLDING
Število delničarjev: 56.318
Priporočilo: PRODAJ
Družbo NFD Holding lastniško obvladujejo Sava, Maksima Invest in Finetol, letos napovedujejo dokapitalizacijo s stvarnimi vložki. Lastništvo družbe je zaprto, zato je nesmiselno vztrajati med lastniki. Za delnico je mogoče iztržiti 1,1 evra, nekonsolidirana knjigovodska vrednost je ob polletju 2010 znašala 2,24 evra. V zadnjih mesecihje izgubila dve tretjini vrednosti, zato je po mnenju analitikov smiselno te delnice čim prej prodati, da se ne bi ponovil scenarij iz Zvonov. »Delnico bi prodal in s tem denarjem kupil katerega izmed slovenskih "blue chipov 5 ,« pravi analitik Žiga Hieng.
ZVON ENA HOLDING
Število delničarjev: 29.621
Priporočilo: PRODAJ
Počasen začetek 2011
Medij: Kapital Avtorji: Antonič Andraž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Analize delnic Datum: 18. 01. 2011 Stran: 10
Vlagatelji so bili pivih 14 dni kar na hladnem
Slaba volja na začetku. Vlagatelje sta prva dva tedna trgovanja v letu 2011 na Ljubljanski borzi pustila hladne. Slovenski indeks SBITOP se je od zadnjega trgovalnega dne v letu 2010 spustil z 850,35 na 837,11 odstotne točke. Padec v višini 1.55 odstotka je povzročil slabo voljo predvsem zato, ker so ostali svetovni indeksi v enakem obdobju beležili povprečno 2-3-od.stotno rast. Osrednji nemški borzni indeks DAX je, na primer, beležil 2-odstotno rast, enako pozitivno rast je zabeležil ameriški S&P, medtem ko je tehnološki indeks NASDAQ dosegel kar 4-odstotno rast.
In pestrost z nenavadnim trgovanjem. Za napet začetek trgovanja v letu 2011 je poskrbela Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj. Po opozorilu s strani Ljubljanske borze o nenavadnem trgovanju z delnicami nekaterih slovenskih holdingov se je ATVP odločila za preiskavo. V oči je namreč stopila izjemna rast, ki so je bile deležne nekatere delnice. NFD Holding je, na primer, v zadnjih dneh preteklega leta poskočil za več kot 160 odstotkov, sledile pa so mu denimo delnice Hrama Holdinga in Zvon Dva Holdinga, ki so porasle med dvajset in trideset odstotkov. Po domnevah nekaterih medijev in poznavalcev trga je vzrok 'nenavadnih' rasti jasen. Večji lastniki zgoraj omenjenih družb so namreč z rastjo 'umetno' ustvarili dvig kapitala in s tem seveda zmanjšanje izgube v preteklem letu, kar v obeh primerih pomeni izrazito olepšanje letnih bilanc, ki se zaključijo konec leta. Za ATVP-ju so bili s komentarji skopi, sporočili so le, da bo ATVP glede 'sumljivega' trgovanja z delnicami omenjenih holdingov postopala skladno z zakonskimi pristojnostmi. Pod drobnogledom se je za nekaj časa znašla sicer tudi delnica družbe Triglav Naložbe. ki pa naj bi svojo rast upravičila zaradi objave dokapitalizacije družbe Zavarovalnice Triglav. V primeru dokapitalizacije bo morala družba Zavarovalnica Triglav ob morebitni iztisnitvi malih delničarjev le-tem ponuditi 1,58 evra kupnine po delnici.
Naprodaj
Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 11
Po Drogi Kolinski v lanskem letu letos na prodajnem seznamu še vsaj Mercator, Pivovarna Laško, Fructal, Sava, Večer in Delo, pa tudi Banka Celje in Abanka, morda tudi Telekom Slovenije, saj država ni v zavidljivem finančnem položaju.
V lanskem letu so se številna slovenska podjetja - zaradi finančno-gospodarske krize in pa zgrešenih menedžerskih prevzemov podjetij v preteklosti - soočala z velikimi težavami v poslovanju. Prav tako je ni kaj boljše odnesla večina njihovih lastnikov.
Koprski Istrabenz, ki se tako kot kranjski Merkur nahaja v prisilni poravnavi, je hrvaški Atlantic Grupi Emila Tedeschija lani že prodal Drogo Kolinsko, ki je znana po blagovnih znamkah Argeta, Barcaffe, Cockta, Donat Mg in še kakšni. Letos naj bi sledila še vsaj Istrabenzova prodaja družbe Instalacija, kjer v koprskem Srminu skladiščijo naftne derivate, najbrž pa tudi hotela Palače v Portorožu, katerega upravlja hotelska veriga Kempinski. Tako naj bi Istrabenz splaval na zeleno vejo, česar se veselijo njegove banke upnice, posredno pa tudi lastniki, med katerimi je največji Petrol. Ugiba se, katere druge gospodarske družbe bodo v Sloveniji kmalu naprodaj.
Borzne manipulacije
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 05. 01. 2011 Stran: 5
Nekako v ozadju borznega dogajanja v prvi kotaciji Ljubljanske borze so ob koncu lanskega leta med drugimi delnicami močno pridobivale vrednost delnice nekaterih finančnih holdingov, ki zadnja leta - tudi oziroma predvsem zaradi več kot triletnega negativnega delniškega trenda na Ljubljanski borzi - ne poslujejo najbolje. Tečaji so morda drveli navzgor tudi zaradi tega, da bi si nekateri pomembni lastniki teh finančnih holdingov (omenjajo se zlasti NFD Holding, Hram Holding, Finetol, Mercato, Zvon Dva Holding) izboljšali svoje bilance.
Dvomimo, da so od decembrskih dvigov tečajev, NFD Holdinga recimo zakar 350 odstotkov, kaj prida imeli mali delničarji teh holdingov, saj so bili posli v celotnem decembru lekarniške velikosti - še največ za 150 tisoč evrov prav z NFD Holdingom.
V mnogih primerih so delnice finančnih holdingov odkupovali kar pomembni večji lastniki sami ali pa tako ali drugače z njimi povezane družbe. Zanimiv je primer Finetola, kjer je družba CBH, pri kateri je zastopnik Finetolov nadzornik Janko Kastelic, zadnji lanski trgovalni dan izvedla edini posel z delnico Finetola in tečaj tej delnici z 32 evrov dvignila na 40. Ali gre za borzno manipulacijo, naj bi v prihodnjih dneh presojali predstavniki Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki bi lahko z nekaterimi sankcijami naredili več reda na tem področju.
Svoje bi z bolje delujočim in predvsem bolj likvidnim trgom morali narediti tudi predstavniki Ljubljanske borze, kjer je bilo lani z vsemi vrednostnimi papirji le za slabe pol milijarde evrov poslov ali približno toliko kot pred dvanajstimi leti, v času po aferi Dadas.
Valantov NFD Holding se rešuje še z umikom kapitala
Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 21. 12. 2010 Stran: 4
NFD Holdingje za sanacijo družbe že napovedal prodajo več naložb, med njimi Abanke, Save in hotelov, po včerajšnji skupščini delničarjev pa bo lahko še pokril del izgube z zmanjšanjem osnovnega kapitala. Kapital so tokrat zmanjšali za nekaj manj kot 30 milijonov evrov, že septembra pa so ga za 39,6 milijona evrov. Hkrati so delničarji sprejeli sklep o odobrenem kapitalu, ki omogoča tudi dokapitalizacijo s stvarnimi vložki, vendar pa delničarji o tem podrobnosti niso slišali. Za novega nadzornika je bil namesto predlaganega odvetnika Blaža Strojana izvoljen Milan Ževart iz Maksime Invest. Ta je bil sicer zadnje mesece veliko na bolniškem dopustu, zato gaje moral zamenjati Miran Kraševec. Ali se že počuti bolje, ga nismo mogli vprašati, ker se nam ni oglasil.
Zgodba o uspehu postala kriminalka
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 12. 2010 Stran: 3
Vzpon in padec Merkurja
Poznavalci pravijo, da je poslovni model neslavno propadel zaradi razvojne megalomanije. gospodarske krize in menedžerskega odkupa - Preiskava temelji tudi na ugotovitvah dokončnega revizijskega poročila
Ljubljana - Sedanja agonija Merkurja, največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom, korenini v njegovem silovitem poslovnem vzponu, spodbujenem z menedžersko osamosvojitvijo. Poslovni model, ki je leta 2007 zagotovil družbi 15-odstotno rast in predvideval, da se bo obseg prodaje v petih letih (od 2008 do 2013) podvojil, število zaposlenih pa povečalo na skupaj več kot 8500, je neslavno propadel. Kot pravijo poznavalci, so ga nesli prevelika razvojna megalomanija, globoka gospodarska kriza in menedžerski odkup. Da bi si menedžerji po tem, ko jim je načrte začela križati gospodarska kriza, rešili kožo (pravzaprav streho nad glavo, ki sojo zastavili za prevzemniške kredite), so popolnoma izčrpali Merkur, banke so potegnile ročno zavoro in ga nehale kreditirati, zavarovanja so padla, dobavitelji so se povlekli in ustavili dobave, družba je postala prazna, izmučena, nemočna, insolventna. Sanacija teče počasi, prisilna poravnava se zdi čedalje bolj oddaljena in teže dosegljiva. Kako seje to zgodilo?
Od zglednega prevzema do oškodovanja družbe?
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 03. 12. 2010 Stran: 2
V zadnjem obdobju, ko je skozi menedžerski prevzem vodil Merkur Bine Kordež, naj bi bilo kar nekaj primerov oškodovanja in šele vnovični revizorski pregled lanskega poslovanja naj bi bil nakazoval za 180 milijonov evrov oškodovanja.
Včerajšnje številne hišne preiskave in pridržanje nekdanjih vodilnih kranjskega Merkurja, niso (pre)veliko presenečenje. Kajti vnovični revizorski pregled lanskega poslovanja Merkurja (opravila ga je revizijska hiša KPMG) je že namigoval na to, da naj bi bila nekdanja uprava Bineta Kordeža Merkur oškodovala za okrog 180 milijonov evrov, in od prvotnega minimalnega dobička se je lansko poslovanje spremenilo v 148 milijonov evrov izgube. Od 3. novembra pa je nekdaj ena najbolj uglednih slovenskih gospodarskih družb tudi v prisilni poravnavi.
Lastniki Abanke v prodajni sporazum z zgolj enomesečnim rokom trajanja
Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 27. 11. 2010 Stran: 21 Foto: Jaka Adamič
Potem ko je pred tednom dni Sava napovedala prodajo svojega 23,83-odstotnega deleža Abanke Vipe in sporočila, da so interes za prodajo potrdili lastniki z več kot 50-odstotnim deležem banke, je Sava včeraj sporočila, da je bila pogodba o skupni prodaji delnic Abanke Vipe podpisana. Toda tudi po včerajšnji objavi se zastavlja vprašanje, ali ne gre pri vsem skupaj v prvi vrsti za izboljševanje pogajalskih pozicij pri bankah oziroma v njihovo prepričevanje, da so resno pristopili k prodaji svojih naložb, saj banke od pomembnega dela lastnikov Abanke zahtevajo vračila posojil, tudi tistih, ki so zavarovana z delnicami Abanke.
Savi, ki jo vodi Janez Bohorič, se v decembru izteka 42-milijonsko posojilo pri NLB, ki od Save zahteva vsaj delno poplačilo v višini tretjine odobrenega posojila. Glede na neuradne informacije o okoliščinah prodajnega sporazuma lastnikov Abanke pa vse kaže, da gre v prvi vrsti prav za argument v pogajanjih z bankami, ki od lastnikov Abanke zahtevajo vračila posojil. Zato je pričakovati, da bodo bankirji zahtevali vpogled v prodajne dokumente, da bi se prepričali, ali ne gre pri napovedani prodaji Abanke zgolj za slepilni manever.
Po naših informacijah je pogodbo podpisalo 12 delničarjev, med njimi so največji Sava, Gorenjska banka, Zvon Ena Holding, Vipa Holding, NFD in Daimond. Naši viri zatrjujejo, da si je najmanj eden od podpisnikov prodajne pogodbe izposloval odložni pogoj, saj nima ustreznih soglasij vseh organov družbe. Vprašanje je tudi, v kolikšni meri je sporazum lahko zavezujoč za Savo, ki si od transakcije obeta okoli 130 milijonov evrov kupnine. Nadzorni svet Save namreč ni dal soglasja k prodajni pogodbi. Konec oktobra so nadzorniki sicer obravnavali predlog pogodbe, vendar je zaradi njihovih pripomb, zlasti da je pogodba za podjetje preveč zavezujoča in zato tvegana, uprava to točko umaknila z dnevnega reda seje nadzornega sveta. Nadzorniki so po neuradnih informacijah na zadnji seji uprave dali zgolj soglasje za začetek prodajnih postopkov, ji naložili, da mora nadzorni svet enkrat mesečno obvestiti o poteku postopkov prodaje in da mora pred sklenitvijo prodajne pogodbe pridobiti še soglasje nadzornikov.
Valant nadzornikom predstavil načrt odprodaje premoženja
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 11. 2010 Stran: 23
Ljubljana Predsednik uprave NFD Holdinga Stanislav Valant je članom nadzornega sveta, ki jih vodi Franci Strajnar, predstavil potek načrtovanih odprodaj premoženja družbe. Katere naložbe sploh prodajajo in v kateri fazi so postopki prodaje, v NFD Holdingu ne želijo razkriti, češ da »transakcij pred njihovo uresničitvijo ne komentirajo«. Včeraj so sicer v NFD Holdingu objavili javni razpis za prodajo njihovega 53odstotnega deleža Melamina, za katerega pričakujejo najmanj 7,6 milijona evrov.
V naslednjih dneh pa bodo v NFD Holdingu očitno sklicali tudi novo, že tretjo letošnjo skupščino. O čem bodo delničarji odločali, v NFD Holdingu ne razkrivajo, so pa gradivo za skupščino že potrdili nadzorniki. »Zaradi enakopravne obveščenosti zainteresirane javnosti o terminu in vsebini načrtovane skupščine pred javno objavo ne bomo govorili,« so bili kratki v NFD Holdingu. Po vsej verjetnosti bodo delničarji na skupščini odločali o imenovanju novega člana nadzornega sveta, saj je Jožica Tominc minuli teden iz neznanih razlogov odstopila iz nadzornega sveta.
Po drugi strani pa bi lahko delničarji na skupščini odločali tudi o prodaji katere od večjih naložb. Po zakonu o gospodarskih družbah morajo namreč delničarji dati soglasje k prodaji več kot četrtine premoženja. Kot je znano, NFD Holding že dlje časa išče kupca tudi za nekatere svoje večje naložbe, med drugim tudi za 72-odstotni delež Term Maribor in četrtinski delež Ljubljanskih mlekarn, izključiti pa ni mogoče niti prodaje njihovega dvotretjinskega deleža Hotelov Bernardin.
