NFD Holding

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra,Ugovšek Jure Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 12. 11. 2010 Stran: 15

Ali s kupovanjem lastnih delnic sploh verjame da jih bodo zaposleni odkupili?

Kranjski finančni holding Sava, ki ga vodi upokojeni predsednik uprave Janez Bohorič, je od 19. avgusta letos do minulega torka za nakupe lastnih delnic plačal 4,56 milijona evrov.

Sava ima po zadnjih podatkih skupaj 29.256 lastnih delnic, kar pomeni 1,46 odstotka glasovalnih pravic. Od časa napovedi nakupov lastnih delnic je kar 81 odstotkov vsega prometa z delnicami Save pomenil prav nakup lastnih delnic. Veliko dni je tako Sava bila edini kupec svojih delnic in ustvarila nakupni pritisk, kije delnico do konca septembra podražil na 189 evrov. Od takrat so postopoma popuščali pri povpraševanju po lastnih delnicah, kar je delnici v primerjavi s septembrskim lokalnim vrhom odbilo 20 odstotkov. Včerajšnji enotni tečaj je znašal 151,86 evra, kar je devet odstotkov več, kot je tečaj znašal avgusta, preden so napovedali nakup lastnih delnic.

Po devet delnic na zaposlenega v skupini

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 10. 2010 Stran: 9

Abanka v prvem polletju povečala bilančno vsoto in dobiček

Ljubljana - Nadzorni svet Abanke pod taktirko šefa kranjske Save Janeza Bohoriča seje na včerajšnji seji seznanil s poročilom o poslovanju banke. Predvidoma je obravnaval devetmesečne rezultate, ki jih bo Abanka po finančnem načrtu objavila zadnje dni oktobra. Nadzorniki so včeraj govorili tudi o nadaljnjih postopkih za imenovanje predsednika uprave Abanke, potem ko kandidat za šefa banke Matej Narat ni prestal kadrovskega sita glavnega nadzornika bančnega trga.

Znano je, da je nadzorni svet za novega šefa Abanke pred časom predlagal nekdanjega člana uprave NLB Mateja Narata, vendar pri tem ni bil uspešen, saj Banka Slovenije Naratu ni izdala licence za opravljanje funkcije člana uprave banke. S tem ostaja uprava Abanke dvočlanska, po statutu pa ima lahko od tri do pet članov.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 10. 2010 Stran: 35

Osebni interesi Branka Tomažiča in prvega človeka Kapitalske družbe Boruta Jamnika so se vpletli tudi v lokalne volitve v Novi Gorici.

Borut Jamnik, predsednik uprave Kapitalske družbe, o katerem se v javnosti ne govori prav dosti, nepoznavalci razmer pa ga sploh ne jemljejo kot pomembnejšega akterja zdajšnjih tajkunskih zgodb, ima v času Pahorjeve vlade pri vnovični tajkunizaciji slovenskega gospodarstva zelo pomembno vlogo. Jamnik ostaja sicer precej v ozadju, vsake toliko časa pa si ne more kaj, da se ne bi izpostavil. Navsezadnje tudi on potrebuje medijsko pozornost. Tako je konec septembra na Konferenci korporativnega upravljanja, ki jo je organiziralo Združenje članov nadzornih svetov (katerega začasno »zamrznjeni« predsednik je Jamnik), razlagal načine sodobnega korporativnega upravljanja in etična načela nadzornikov ter članov uprav. Pri tem seveda ni povedal, da je skupaj s svojim nekdanjim šefom Brankom Tomažičem, članom Zaresa, ob odhodu iz Hita pobral skoraj milijon evrov odpravnine in mirno pozabil na obveznosti, ki izhajajo iz takega »izplačila«.

Naveza Jamnik - Tomažič

Prejšnji teden pa se je razkrila še ena poslovna »mojstrovina« naveze Jamnik - Tomažič. Jamnik je namreč kot nekdanji glavni finančnik v Hitu zdajšnji Tomažičev glavni poslovni svetovalec. Tokrat gre za novo oškodovanje malih delničarjev Nacionalne finančne družbe (vodi jo tajkun Stane Valant), kar je omogočila nekdanja odvisna družba Hita Daimond. Predsednik njenega nadzornega sveta pa je Branko Tomažič. Očitno so Jamniku, čeprav še vedno opravlja dolžnosti predsednika uprave Kada, ki je paradržavni sklad, potem ko je izpadel iz igre za vodenje nove agencije za upravljanje javnega premoženja, odpovedale vse zavore pri mešanju zasebnih in javnih interesov, opozarjajo poznavalci razmer. Najprej seje spozabil takoj po odhodu iz Hita, ko je svojemu mentorju Branku Tomažiču zagotovil financiranje zasebnega igralniškega projekta v Poreču (Casino Parentium) in se precej nespametno pustil imenovati v nadzorni svet tega podjetja. Ko seje po zmagi tranzicijskega trojčka spet vrnil na čelo Kada, pa se je njegovo spozabljanje nadaljevalo, in to predvsem v povezavi z Brankom Tomažičem.

Mali delničarji bodo oškodovani

Medij: Delo Avtorji: Pregelj Radivoj Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar
Datum: 04. 10. 2010 Stran: 33

Na ljubljansko borzo se je pretekli teden spet vrnilo negativno vzdušje. Prometa je bilo skupaj za slabih osem milijonov evrov, karje v povprečju le poldrugi milijon evrov dnevno. Indeks SBITOPje na tedenski ravni izgubil 1,3 odstotka vrednosti.

To je imelo vpliv tudi na druge delnice, ki so začele ob tej novici kazati znake rasti. Vsak dotok svežega kapitala je, posebno v sedanjih časih, še kako dobrodošel. Verjetno pa iz tega ni pričakovati kakšne večje koristi za male delničarje, kajti sklad, ki je velik zgolj okrog tri milijarde evrov, bi verjetno kupil le manjšinski delež, in to po ceni, ki ne bi bila višja od 170 evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 01. 10. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Investicijska družba NFD 1 ID, ki ima več kot 33.500 malih delničarjev, se je včeraj vpisala med največje lastnike Istrabenza. Od družbe Daimond je namreč kupila njen celotni 3,5-odstotni delež Istrabenza, vendar ozadje posla za zdaj ostaja še nepojasnjeno, saj sta Daimond in NFD 1 ID posel izpeljala na tako imenovanem sivem trgu.

In kaj je v zameno za delnice Istrabenza sploh dobil Daimond? Po naših zanesljivih informacijah je NFD 1 ID delnice Istrabenza plačal z 12.206 delnicami Nove Ljubljanske banke. Menjalni posel med NFD 1 ID in Daimondom je koristil predvsem Daimondu, ki ga lastniško obvladujejo družbe povezane z NFD Holdingom pod vodstvom Stanislava Valanta, sicer tudi prokurista družbe za upravljanje NFD. Delnica NLB je bila namreč v menjalnem poslu med družbama vredna vsega okoli 100 evrov, kar je četrtino pod knjigovodsko vrednostjo in celo pod ravnmi, s katerimi se z delnicami NLB trguje na neorganiziranem trgu.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 25. 09. 2010 Stran: 16 Foto: Aleš Černivec

Janez Bohorič, predsednik uprave Save Kranjska Sava sodi med večje poslovne skupine v Sloveniji, njen predsednik uprave pa naj bi ostal branik tako imenovane gorenjske gospodarske naveze, ki po padcu Bineta Kordeža, upokojitvi nekdanjega direktorja Gorenjske banke Kavčiča in finančni slabitvi družbe NFD Valanta izgublja moč. 

Sava je iz skromnega zasebnega podjetja Atlanta, kasneje Vulkana za izdelavo pnevmatik in gumijastih izdelkov, po nacionalizaciji leta 1946 pa preimenovanega v Savo, v devetih desetletjih prerasla v koncem s 30 družbami, 2400 zaposlenimi in več kot 170 milijoni evrov prihodkov. Po poslu stoletja, v katerem je Sava pred trinajstimi leti s prodajo dela proizvodnje pnevmatik ameriškemu koncernu Goodyear zaslužila skoraj desetkrat več, kot je sprva kazalo, je dobila finančno podlago za nakupe hotelov na Bledu, zdravilišč po Sloveniji, igrišč za golf, vlaganje v nepremičnine in delnice.

Savo je med poslovnim razcvetom vodil Janez Bohorič. V družbo, kjer je kot kemijski inženir začel poslovno kariero, se je vrnil leta 1990 z visokim političnim kapitalom dobrih zvez in poznanstev, ki jih je nabral v drugi polovici 80. let, ko je bil v tedanji Šinigojevi vladi podpredsednik za gospodarstvo. Tretji mandat vodenja Save se njemu in obema članoma uprave izteče prihodnje leto. Razburljivi poslovilni meseci so se začeli že konec lanskega leta, ko so vsi trije vstopili med upokojence, vodenje pa obdržali na podlagi posebne pogodbe, kar je spremljano s sumnicenji. Te in druge očitke sprožajo nekateri delničarji, ki jih moti vpletenost Save v Merkurjevo zgodbo o menedžerskem prevzemu. Zaradi tega posla bo Sava letos poslovala z izgubo namesto z dobjčkom, tarča očitkov pa je zato tudi Janez Bohorič.

Z njim smo se pogovarjali v torek in večji del pogovora namenili reševanju Merkurja in nalogah predsednika uprave Merkurja Bojana Knupleža. Ta vprašanja kljub nenadni smrti Bojana Knupleža ostajajo v intervjuju, tudi na Bohoričevo željo. Poklical nas je v petek navsezgodaj, po Merkurjevi objavi novice o Knupleževi smrti, in povedal, da se želi z besedami o njem v intervjuju pokloniti njegovemu spominu.

Najbolj vroča zadeva tudi za Savo kot solastnico Merkurja je njegovo reševanje pred bankrotom. Vzrok za Merkurjevo agonijo je tudi menedžerski odkup. Zakaj ste se odločili za pomoč Binetu Kordežu pri menedžerskem prevzemu Merkurja? Niste pomislili na tveganje?

Medij: Delo Avtorji: STA Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 07. 08. 2010 Stran: 13

Ljubljana - Lastniki družbe NFD Holding bodo 7- septembra znova izvedli osmo redno skupščino družbe. Sklic prve, ki je bila 30. julija, namreč ni bil objavljen skladno z zakonom, so sporočili iz družbe. V ponovnem sklicu je predlogom sklepov dodan predlog o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. Po predlogu novega sklepa bi se osnovni kapital družbe po poenostavljenem postopku zmanjšal za okoli 39,6 milijona evrov, na 101,2 milijona evrov. Pripadajoči znesek osnovnega kapitala na delnico bi se zmanjšal za 1,1729 evra, na tri evre. Število delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital, bi ostalo nespremenjeno pri 33-727.196 delnicah, je razvidno iz ponovnega sklica skupščine, včeraj objavljenega na spletni strani Ljubljanske borze.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 08. 2010 Stran: 18

Ljubljana - Uprava NFD Holdinga pod vodstvom Stanislava Valanta je včeraj sklicala novo skupščino, saj so pri sklicu julijske skupščine naredili »napako«.

Do kakšne napake je prišlo in koliko dodatnih stroškov bo zaradi nove skupščine imela družba, ki je v zadnjih dveh letih ustvarila kar 80 milijonov evrov čiste izgube, iz NFD Holdinga niso sporočili. Kot je za Dnevnik povedal Valant, pa je šlo »le za administrativno napako«, ki jo bodo zdaj popravili.

Iz ponovnega sklica skupščine, ki bo 7. septembra, sicer izhaja, da so na dnevni red julijske skupščine očitno »pozabili« dodati tudi točko o zmanjšanju osnovnega kapitala, o čemer bodo zdaj delničarji odločali prihodnji mesec. »Na pričakujemo, da bi lahko nadoknadili izgubo iz preteklih let, zaradi česar smo se odločili, da izgubo pokrijemo v breme kapitala,« je pojasnil Valant in dodal, da gre pri zmanjšanju osnovnega kapitala le za računovodsko operacijo.

Znižanje osnovnega kapitala pa bo NFD Holdingu olajšalo tudi morebitno dokapitalizacijo, kar priznava tudi Valant. Po zakonu o gospodarskih družbah namreč dokapitalizacijska cena delnice ne sme biti nižja od nominalne vrednosti. Trenutno je nominalna vrednost delnice NFD Holdinga 4,17 evra, po zmanjšanju osnovnega kapitala pa bo le še tri evre. »Morda je to povezano tudi z načrtovano dokapitalizacijo,« je bil kratek Valant.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 08. 2010 Stran: 18

Delničarji kemične tovarne Melamin, med katerimi je največji NFD Holding s 53- odstotnim lastniškim deležem, bodo na skupščini 8. septembra upravo predvidoma pooblastili za nakup lastnih delnic. Pri pridobivanju lastnih delnic nakupna cena delnic ne sme biti nižja od nominalne vrednosti 4,17 evra in ne višja od 19 evrov.