NFD Holding
Stane Valant je desetino Casinoja Portorož prodal bratoma Boh
Pesimisti vnovič prišli na svoj račun
Medij: Finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 23. 02. 2010 Stran: 12
Padec kljub vsemu ni bil hud, indeks SBI 20 je spodnesel za 0,07 odstotka, SBI TOP pa za 0,28. Vse delnice se niso pocenile, promet pa tudi tokrat ni bil na zavidljivi ravni. Skupno je lastnika zamenjalo za 1,27 milijona evrov papirjev, na vrhu sta bila Krka [KRKG 64,90 -0,73%] in Petrol [PETG 313,90 +0,26%], ki sta prispevala 488 oziroma 254 tisočakov. Horuk v nove razprodaje
Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Glavič Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 01. 2010 Stran: 13
KAJ JE OSTALO OD SLOVENSKE PRI(H)VATIZACIJE (3)
Horuk v nove razprodaje
Vlada razmišlja o novem valu privatizacije, v katerem bi prišli na vrsto še državni deleži v najpomembnejših slovenskih podjetjih. Strokovnjaki opozarjajo, da z novo privatizacijo ne smemo tako hiteti kot s prejšnjo, a se zdi, da se nekaterim v vladi znova zelo mudi.
Medtem ko zmagovalci slovenske privatizacije kupujejo najdražje vile v St. Moritzu in še kje, velika večina Slovencev pas praznimi žepi ugotavlja, da jim od skupaj ustvarjene družbene lastnine ni ostalo prav nič, vlada zdaj mrzlično razmišlja o še enem valu privatizacije. Slednji seveda ne bo mogel biti tako velik kot cunami iz devetdesetih let, saj v državni lasti še zdaleč ni ostalo toliko premoženja, kot ga je bilo na voljo ob prvi množični privatizaciji. Kljub vsemu bo to spet lepa priložnost, da si bo kdo omastil brke, večina državljanov pa se znova obrisala pod nosom in postala še bolj gola in bosa.
Vprašljivi učinki
Tistemu, ki že zdaj nima nič, ni moč še česa vzeti, se morda kdo tolaži. O, pa je moč. Posredno sicer, a še kako oprijemljivo in občuteno. Privatizacija oziroma prodaja državne lastnine je priljubljen ukrep marsikatere vlade, kadar želi polniti proračunsko luknjo. Poteza je na prvi pogled res videti elegantna in neboleča, a težava je, da lahkomiselne prodaje dobrih podjetij že v naslednjih letih praviloma' prinesejo še večje luknje, ki jih še teže zapolniti. Država namreč ne more več računati na redni pritok dividend za svoj lastniški delež, tudi davčni prihodki se zaradi odtekanja dobičkov v zasebne roke in v tujino radi zmanjšajo. Tega sta se v teh kriznih časih dodobra zavedli tudi naši sosedi Madžarska in Hrvaška, ki sta se znašli na robu bankrota, luknje pa ne moreta polniti niti s prodajo podjetij, saj sta jih izpustili iz rok že v prvem valu privatizacije (ko si je z nepreglednimi razprodajami državne lastnine in provizijami polnil žepe tudi marsikateri politik).
Z imenovanjem Tomaža Berločnika manj Valantovega vpliva v Istrabenzu
Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 01. 2010 Stran: 24
»Pomembno je, da preživimo prvo leto, vendar ne bomo nič prodali pod ceno,« je po imenovanju za predsednika uprave Istrabenza poudaril mag. Tomaž Berločnik. (Foto: Bojan Velikonja)Istrabenz: Topiču adijo, imenovan Berločnik
|
Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat, STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 15. 01. 2010
|
Po 10 urah seje nadzornega sveta je dr. Bogdan Topič odstopil. Nadzorniki pa so, ironično, njegovo delo ocenili za uspešno. Tomaž Berločnik na čelu Istrabenza
Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 16. 01. 2010 Stran: 3
Maratonska seja nadzornega sveta dr. Bogdan Topič je že po nekaj urah razprave nadzornikov odstopil - Novi predsednik upa, da so bliže prostovoljni poravnavi - Delal bom v interesu lstrabenza, pravi Berločnik
Koper - Predsednik uprave lstrabenza dr. Bogdan Topič je v četrtek popoldan na maratonski seji nadzornega sveta odstopil, nato pa so za šest let izglasovali novo upravo, v kateri bo predsednik Tomaž Berločnik in član Rudi Grbec.
Sklep o zamenjavi uprave so sprejeli po tem, ko so med obravnavo poročila o delu uprave v drugi polovici leta 2009 ugotovili, daje prejšnja uprava uspešno opravila zastavljeno nalogo, saj je preprečila stečaj koprskega holdinga.
Proti zamenjavi stare uprave sta bila le nadzornika, ki predstavljata NFD Holding. Zoran Boškovič je odšel s seje nadzornega sveta po petih urah. Zamenjavo uprave so podprle tudi tri predstavnice zaposlenih.
Zakaj so kljub pozitivni oceni dela uprave zamenjali predsednika, nam včeraj nihče ni jasno odgovoril. Sklepamo lahko, da so nadzorniki ocenili Topičevo vodenje kot premalo zaupanja vredno. »Nadzorni svet je ugotovil, da je uprava uspešno izpeljala pogajanja z bankami, kar je bila njena glavna naloga,« je dejal Janez Grošelj, predsednik nadzornega sveta.
Delnica od Zulbearija do Cesarjeve in nazaj
Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 16. 01. 2010 Stran: 24
Ljubljana - Družba Delnica, ki v zadnjih letih certifikatske delničarje nagovarja k prodaji njihovih delnic, je ponovno v večinski lasti Naserja Zulbearija. Ta je v začetku leta 2008 Delnico prodal Silvi Cesar, ki je tedaj tudi prevzela vodenje družbe, pred dnevi pa od nje odkupil 85-odstotni delež Delnice.
Cesarjeva je kljub spremembi lastništva uradno še vedno direktorica Delnice. Z Delnico so imeli v zadnjih mesecih opraviti predvsem mali certifikatski delničarji NFD Holdinga, investicijske družbe NFD 1 in Krone Senior, ki so jih zaposleni v Delnici nagovarjali k prodaji njihovih delnic ter nakupu delnic Krke.
V Petrolu Bogdanu Topiču ne zaupajo. Je to za zamenjavo dovolj?
Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 01. 2010 Stran: 4
Je razrešitev Topiča z vrha Istrabenza neizogibna? Se že snujejo tudi zamenjave nadzornikov?
Pred današnjo sejo nadzornikov Istrabenza se čustva razplamtevajo na vseh straneh: predsednik uprave Bogdan Topič se brani, šef Petrola Aleksander Svetelšek mu ne zaupa, član uprave NFD Holdinga Zoran Boškovič pa meni, da Petrol vnaša samo zmedo.
Topič si za delo v Istrabenzu od lanskega aprila daje osnovnošolsko oceno tri do štiri, razloga za odhod ne vidi. Pravi, daje pri bankah preverjal, ali mu res ne zaupajo, in da nezaupanja ni začutil. Prav tako ne pri največjem lastniku Istrabenza Petrolu. Še več, računal je, da mu bodo lastniki po koncu enoletnega mandata dodelili polnega, petletnega. Novinarjem pa je potrdil, daje bil Svetelšek nezadovoljen z njegovim umikom sklica nove dokapitalizacijske skupščine, ki bi moralabiti februarja. Napovedi o njegovi razrešitvi so, dodaja, »frustracija nekoga«. Koga, ni povedal.
Telefonsko odiranje
Medij: Delo - Mag Avtorji: Kopušar Sebastijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 11. 01. 2010 Stran: 29
»Dober dan, za vas imamo zanimivo borzno ponudbo.« Klici, ki dokazujejo, da skušajo borznoposredniške hiše na vse mogoče načine preživeti težke čase. Neposredno trženje borznih investicij je vse bolj pogosta praksa, pri čemer nekateri najbolj zagnani tržniki včasih presegajo mejo dovoljenega. Pri tem izkoriščajo nepoznavanje borznega dogajanja, v času velikih borznih krahov, ki sta jih povzročila tudi propadla tajkona, so njihov dodatni adut strahovi malih delničarjev pred izgubo premoženja.
Eden najbolj notoričnih delniških klicateljev je podjetje Delnica, d. o. o., ki že vrsto let na včasih precej sporen način klicari predvsem male delničarje, kaj naj naredijo s svojimi investicijami. V mnogo primerih gre za »certifikatske« delničarje, ki so svoje podarjeno premoženje nekoč vložili v enega od takratnih pidov, potem pa nanj pozabili.
Mejniki leta 2009
Medij: Delo - FT Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 04. 01. 2010 Stran: 3
Leto, ko so usihali davki
Že na začetku leta 2009 je bilo očitno, da bo morala država pri davkih varčevati: ob prvem trimesečju je davčna uprava poročala, da so davčni prihodki v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 dosegli le 97,6 odstotka vrednosti, ob polletju 88,9 in ob devetmesečju 91,3 odstotka.
Od davka na dodano vrednost je ministrstvo za finance ob prvem popravku proračuna za leto 2009 še načrtovalo 3,3 milijarde evrov, sredi leta je pričakovanja znižalo na 2,9 milijarde evrov.
»Veliko zmanjšanje teh prilivov kaže, da se je gospodarska aktivnost močno zmanjšala, da je veliko manj končnih izdelkov, ki najdejo pot do končnega potrošnika, kjer se realizira davek na dodano vrednost,« je junija ugotavljal generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan.







