Petrol

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.

Medij: SEONET Avtorji: Petrol, d.d. Teme:  Petrol, d.d. , mali delničarji Datum: Petek, 19. marec 2021 Vir: TUKAJ

Ljubljana, 18. marec 2021 - Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, je na današnji 59. seji obravnaval in potrdil revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2020.

Dividenda za leto 2020 je predlagana v enaki višini kot za leto 2019. Pri tem so bile upoštevane potrebne investicije, prosti denarni tok, zadolženost družbe, razvojni načrti, višina zadržanih dobičkov preteklih let, ustrezno razmerje neto finančni dolg / EBITDA  in likvidnostna situacija.

Upoštevaje sprejeto dividendno politiko, s ciljem zasledovanja stabilnih donosov za lastnike in dobrim finančnim stanjem družbe, bosta nadzorni svet in uprava predlagala Skupščini delničarjev družbe Petrol d.d., Ljubljana, izplačilo dividende za leto 2020 v višini 22,00 EUR bruto na delnico oziroma v skupnem znesku 45.222.716,00 EUR.

Sašo Berger
predsednik nadzornega sveta

Nada Drobne Popović
predsednica uprave

Medij: SEONET Avtorji: Petrol, d.d. Teme:  Petrol, d.d. , mali delničarji Datum: Petek, 19. marec 2021 Vir: TUKAJ Ogled dokumenta:  Letno poročilo Petrol 2020 

Ljubljana, 18. marec 2021 - Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, je na današnji 59. seji obravnaval in potrdil Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2020.

Svet se je v letu 2020 soočil s pojavom pandemije Covida-19, ki je močno vplival tudi na poslovanje skupine Petrol. Poslovanje je na vseh trgih, kjer posluje skupina Petrol v januarju in februarju leta 2020 potekalo nemoteno in skladno z načrti. V marcu leta 2020 so se s pojavom pandemije poslovne razmere zelo zaostrile. Ukrepi, s katerimi so države za zajezitev pandemije, omejevale gibanje tako med državami kot tudi med lokalnimi skupnostmi, so zaradi omejevanja prometa vplivali na znatne padce prodaje proizvodov iz nafte. Družbe v skupini Petrol so od začetka izbruha epidemije spremljale nastalo situacijo in izvajale ustrezne ukrepe za zajezitev širjenja virusa in zagotavljanja nemotene oskrbe z energenti. Skupina Petrol je na vseh trgih, kjer posluje, pri pripravi in izvajanju ukrepov dosledno upoštevala navodila oblasti. Tudi ob pojavu 2. vala pandemije je bila primarna skrb namenjena ukrepom za zaščito zdravja tako kupcev kot zaposlenih Petrola. Oskrba z energenti je potekala nemoteno.

Skupina Petrol se je na krizo, ki je posledica epidemije, odzvala celostno. V prvi fazi so bile aktivnosti osredotočene na zagotavljanje nemotenega poslovanja v spremenjenih okoliščinah ter prepoznavanju in obvladovanju tveganj. Nadaljnje aktivnosti pa so bile usmerjene dolgoročno, da bi skupina Petrol lahko nemoteno poslovala v zelo spremenjenem poslovnem okolju.

Plana poslovanja za leto 2020 zaradi naravne nesreče (pandemije) in s tem povzročene gospodarske krize ni bilo mogoče uresničiti. Skupina Petrol je zaradi negotovosti razvoja dogodkov po izbruhu epidemije pripravila različne scenarije poslovanja v letu 2020, in sicer je bilo ocenjeno, da bi skupina Petrol v letu 2020 lahko dosegla EBITDA v višini med 73 % in 79 % realiziranega EBITDA v letu 2019. Skupina Petrol je s hitrim odzivom na spremembe razmer na trgih, tako s prilagoditvijo ponudbe kot s stroškovno racionalizacijo in optimizacijo v letu 2020 dosegla boljše rezultate, kot so bili predvideni v teh scenarijih. V letu 2020 se je pokazal tudi pozitiven vpliv diverzifikacije dejavnosti skupine Petrol, saj so ravno ne-naftne dejavnosti imele dodaten pozitiven učinek na rezultate skupine Petrol.

Skupina Petrol je v letu 2020 realizirala prilagojeni kosmati poslovni izid v višini 426,9 mio EUR, kar je 10 % manj kot v enakem obdobju leta 2019, zaradi nižje prodaje proizvodov iz nafte, kar je predvsem posledica ukrepov omejevanja gibanja, ki so jih države sprejele za zajezitev pandemije in padca gospodarske aktivnosti, ki ga je povzročila pandemija. EBITDA je znašal 166,6 mio EUR, kar je 15 % manj kot v letu 2019 in primerjalno boljše od glavnih konkurentov v regiji.

Skupina Petrol je 44 % EBITDA realizirala s prodajo naftnih derivatov, 23 % s prodajo ostalih energentov (zemeljski plin, elektrika, UNP), 18 % s prodajo trgovskega blaga, 12 % s prodajo energetskih in okoljskih sistemov, 3 % pa s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. Skupina Petrol je realizirala čisti poslovni izid v višini 72,3 mio EUR, kar je 31 % manj kot v enakem obdobju leta 2019.

Skupina Petrol je v letu 2020 prodala 3,0 mio ton proizvodov iz nafte, kar je 19 % manj kot v letu 2019 (predvsem zaradi nižje prodaje v maloprodaji, kar je posledica pandemije). Prodaja utekočinjenega naftnega plina je znašala 148,8 tisoč ton, kar je 16 % manj kot v enakem obdobju leta 2019. Prodaja elektrike je bila v letu 2020 realizirana v višini 19,9 TWh, prodaja zemeljskega plina pa v višini 27,2 TWh. S prodajo trgovskega blaga je skupina Petrol v letu 2020 realizirala 446,9 mio EUR prihodkov, kar je 3 % manj kot v enakem obdobju leta 2019 tudi zaradi manjšega obiska bencinskih servisov in zaprtja določenih dejavnosti, kar je posledica epidemije. Konec leta 2020 je skupina Petrol poslovala preko 500 bencinskih servisov, od tega v Sloveniji 318, na Hrvaškem 110, v Bosni in Hercegovini 42, v Srbiji 15 in v Črni gori 15.

Po mnenju nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana, se je uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, na pandemijo odzvala ustrezno in v danih razmerah obvladovala nastalo situacijo, saj je družba glede na dinamiko kazalca EBITDA poslovala boljše kot njeni glavni konkurenti v regiji in hkrati ohranila bonitetno oceno BBB- s stabilnim izgledom. Nadzorni svet ocenjuje opravljeno delo uprave in dosežene rezultate glede na zaostrene razmere v letu 2020 kot zelo uspešne.

Sašo Berger
predsednik nadzornega sveta

Nada Drobne Popović
predsednica uprave

Skupščina družbe Petrol, ki je potekala v Cankarjevem domu je imela tri vsebinske točke in sicer je odločala o morebitnem pooblastilu za preverbo potencialnega oškodovanja družbe v preteklosti preko posebnega pooblaščenca, ki naj bi s strokovnjaki gradbene stroke, ocenjevalci vrednosti naložb in podjetij in drugimi ekonomskimi strokovnjaki izračunal potencialno oškodovanje družbe Petrol, sprejemala spremembe statuta in izvolila nove nadzornike. Pet nadzornikov mandate nastopijo aprila 2021, en nadzornik pa nastopi mandat junija 2021.  

Ljubljana, 28.12.2020

BDO pregledal 30 največjih poslov v zadnjih 5 letih

Pri osmih poslih od pregledanih 30 je BDO ugotovila sume potencialnega oškodovanje družbe in zapisala, da naj bi prejšnja Uprava sprejemala določene odločitve brez soglasja nadzornega sveta, mimo pravilnikov in internih aktov, na osnovi pomanjkljivih informacij in brez potrebne skrbnosti. Večkrat naj bi bila zanemarjena ekonomska upravičenost naložb, niso bile narejene ocene donosnosti naložb, sinergij ter tveganj ali pa so bile naložbe popolnoma napačno vrednotene, kupnine, ki so bile plačane, pa naj nebi odražale dejanske vrednosti, izhaja iz revizije. »Vsi ti posli so povezani s precejšnjimi nepravilnostmi, ki po našem mnenju predstavljajo podlago za odškodninsko odgovornost članov uprave,« so zapisali revizorji družbe BDO.

Bivši predsednik uprave vse očitke zavrača

Bivši predsednik uprave Tomaž Berločnik je vse očitke zavrnil in dejal, da so bili člani njegove uprave v preteklem letu tarča neupravičenih medijskih in političnih pritiskov. »Samo poročilo revizorja vsebuje številne napake, tako vsebinske kot tiste, ki izhajajo iz površnosti,« je rekel. Vse poslovne odločitve so sprejemali v okviru zakonskih pooblastil in v dobro družbe ter jih dobro pretehtali, v vse je bil vključen tudi nadzorni svet, ki je podal soglasje in rekel, da gre za pavšalni očitek revizorjev BDO.

Skupščina sprejela nasprotni predlog SDH

Po razpravi je skupščina na nasprotni predlog SDH z 81 % potrdila sklep, da mora Uprava družbe Petrol v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi izvesti vse nadaljnje aktivnosti glede na ugotovitve posebne revizije. To v praksi pomeni, da mora Uprava Petrola sama angažirati potrebne strokovnjake, ki bodo izračunali potencialno oškodovanje in bo nato Uprava do 30. aprila 2021 poročala delničarjem, ti pa se bodo šele nato odločili, kako bodo ukrepali in ali bodo odškodninsko tožili člane nekdanje uprave.

Sprejete so bile spremembe statuta

Skupščina je odločala in potrdila številne spremembe statuta s katerimi je med drugim odpravila morebitne nejasnosti pri razumevanju kdaj in zakaj uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta. Določila je tudi načelo 4 oči in sedaj družbo zastopata najmanj dva člana uprave družbe pri vseh poslih.

Izvoljeni so bili tudi novi nadzorniki

Skupščina Petrola je tako v nadzorni svet izvolila poleg Mladena Kaliterne, člana uprave Perspektive, ki je edini, ki ostaja v nadzornem svetu Petrola iz sedanjega mandata. Poleg njega, pa je imenovala še pet novih članov nadzornega sveta in sicer: Aleksandra Zupančiča, vodja kabineta na MOP-u, Branka Bračka člana uprave Unior d.d., članico upravnega odbora DUTB Alenko Urnaut Ropoša, Maria Selecky iz slovaško-češke skupine J&T in direktorja družbe Kuehne & Nagel Boruta Vrviščarja.

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Petrol  Datum: Petek, 22. oktober 2020 Ura: 22.00 Vir: pritisni TUKAJ

Medij: Finance Avtorji: Mt. K. Teme: mali delničarji Datum: 10.08.2020 Stran: 12  

Vrednost delnic na domači borzi je minuli teden v povprečju znova nekoliko upadla, najprometnejša Krka pa je vnovič osrečila delničarje z rastjo tečaja. Vlagatelji na ljubljanski borzi so sredi vrhunca turistične sezone v večini na počitnicah, a to ne pomeni, da borza povsem spi.

Borzni posredniki so minuli teden sklenili za dobre štiri milijone evrov prometa, najbolj likvidna je bila spet Krka, ki se je izkazala tudi z rastjo tečaja. Slovenski »blue chipi« so se večinoma sicer pocenili, saj je indeks SBI TOP upadel za pol odstotka, na 840,05 točke.

Zanimanje za novomeškega farmacevta po objavi polletnih rezultatov ne jenja, na lov na delnice pa se je vnovič odpravila tudi družba sama. Krka je za lastne delnice to pot namenila skoraj 300 tisoč evrov, trenutno pa ima v lasti 4,4 odstotka lastnih delnic. Vrednost Krke se je v tednu dni okrepila za štiri odstotke, na 86,6 evra, na negativni strani pa so bile delnice NLB, Petrola, Telekoma in Luke Koper. 

Največ, 5,5 odstotka, so izgubile delnice Petrola, vendar je pri slednjih zapadla upravičenost do dividende. Nekaj manj oziroma 4,8 odstotka so izgubile delnice Luke Koper, delnice Telekoma Slovenije so zdrsnile za 3,2 odstotka, delnice NLB pa za 2,9 odstotka.

Na tedenski ravni so se med najpomembnejšimi okrepile le še delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za odstotek. Cinkarna za zdaj posluje v skladu z načrti.

Glede na teden prej je nespremenjena ostala vrednost delnic Save Re in Cinkarne Celje. Slednja je razkrila, da ob letošnjih prihodkih, ki so manjši od načrtovanih, še vedno posluje v okvirih, ki bi ob koncu leta omogočili dosego načrtovanega dobička. Kot je opozoril prvi mož družbe Aleš Skok, bodo rezultati v skladu z napovedmi, če se razmere ne bodo poslabševale.

Zelo skromen promet je zaznamoval trgovanje z delnicami Intereurope, po tem, ko jo je prevzela Pošta Slovenije, pa je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo dividende. Od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička želijo zanje nameniti nekaj manj kot štiri milijone evrov, vodstvo pa na drugi strani predlaga, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Na današnji skupščini so delničarji Petrola potrdilo izplačilo skoraj celotnega dobička, ki je lani znašal dobrih 45,36 milijona evrov, za dividende, kar pomeni rekordnih 22 evrov bruto na delnico.

Ljubljana, 23. julija 2020
 

Uprava in nadzorni svet dobila razrešnico

Skupščina je po seznanitvi z lanskimi rezultati podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2019.

Rekordna dividenda 22 EUR bruto na delnico

Delničarji Petrola so se seznanili z bilančnim dobičkom v višini 45,36 milijona evrov ter potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, da se za izplačilo dividend nameni rekordna vrednost 22 evrov bruto na delnico.  

Izvoljen nadomestni član po odstopu iz nadzornega sveta

Spomnimo lani je iz nadzornega svet vodenje družbe Petrol d.d. začasno prevzela takratna predsednika NS Petrol Nada Drobne Popovič, ki je po izvolitvi za predsednico Uprave Petrola s polnim mandatom, odstopila iz nadzornega sveta. Namesto nje je skupščina izvolila za nadomestnega člana nadzornega sveta Janeza Pušnika.

Skupščina sprejela sklep o začasnem znižanju prejemkov nadzornega sveta

Prav tako se je skupščina seznanila z začasnim znižanjem prejemkov nadzornega sveta za čas pandemije COVID 19.

Medij: Dnevnik (spletna izdaja) Avtorji: Anja Hreščak Teme: mali delničarji, skupščine Datum: 23.07.2020 Ura: 18.57 Vir objave: TUKAJ

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Četrtek 11. junij 2020 Stran: 6

DIVIDENDE Ponekod letos ne bo izplačil

Vsaj do oktobra na podlagi zahtev regulatorjev slovenske banke in zavarovalnice dividend naj ne bi izplačevale. Farmacevta Krka in Salus pa z rekordno visokimi dividendami

Pri izplačilu letošnjih dividend slovenskih (borznih) podjetij bi lahko podjetja razdelili v tri skupine. Tista iz "industrijske" branže, kot so Cinkarna Celje, Telekom Slovenije, Petrol, verjetno še Luka Koper (ta sklica skupščine delničarjev sicer še ni objavila), bodo izplačala dividende, podobne tistim v preteklih letih in v skladu s pričakovanji. Farmacevtski družbi Krka in Salus bosta letos izplačali celo občutno višje dividende kot v preteklih letih. V tretji skupini pa so banke in zavarovalnice (tudi borzne NLB, Zavarovalnica Triglav, Sava Re), ki glede na dopis regulatorjev letos vsaj do oktobra naj ne bi izplačevale dividend, pri čemer je denimo Gorenjska banka svojemu lastniku (AIK banki Miodraga Kostiča) še pred izdajo dopisa že marca uspela izplačati 41 milijonov evrov dividend.

Zavarovalnice bi zlahka plačale dividende

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pojasni, da je stališče njihovega društva, da naj se povsod, kjer je ustrezen dobiček in je to mogoče, dividende za lansko poslovno leto letos tudi izplačajo. "Morebitne omejitve pri izplačilu dividend pa naj veljajo v naslednjem letu, ko se bo odločalo o delitvi dividend za letošnje poslovno leto. Prav tako ni logično, da bi omejitve pri izplačilu dividend veljale za podjetja, ki so bila v času koronavirusa deležna državne pomoči, saj velikokrat največ dividend prejme ravno država, pa še davek, ki ga država dobi, je od letos višji (namesto 25-odstotni je 27,5-odstotni). Prav tako sta bančni in zavarovalniški regulator z uredbo zgolj sledila priporočilom evropskih regulatorjev, da se vsaj do oktobra letos ne izplačuje dividend, čeprav vsaj zavarovalnice gotovo nimajo težav s solventnostjo, pa tudi tekoče poslovanje pri njih ni toliko slabše. Prav iz tega razloga smo v MDS že za skupščino Zavarovalnice Triglav predlagali, da se ob preteku uredbe regulatorja in ob takrat ustrezni kapitalski ustreznosti letošnje dividende delničarjem izplačajo novembra, a predlog ni dobil podpore ne regulatorja in ne državnih lastnikov," razloži sogovornik. Vseeno pričakuje, da bosta obe naši največji zavarovalnici ob sicer nepotrebnih dodatnih stroških imeli do konca leta še po eno skupščino, na kateri bodo le odobrili izplačilo letošnjih dividend. Izplačilo vmesnih dividend pa ni mogoče, saj bi jih bilo treba napovedati pred sprejemom lanskih letnih poročil, za kar pa je zdaj že prepozno.

Sprva sta uprava in nadzorni svet tudi delničarjem Telekoma Slovenije predlagala, naj se letos dividend ne izplača, a je SDH z nasprotnim predlogom prejšnji petek dosegel izplačilo 3,5 evra bruto na posamezno delnico ali skupno 22,8 milijona evrov, kar pa malih delničarjev, tako kot Telekomovo aktualno poslovanje, ni pretirano zadovoljilo.

Tudi v Petrolu so že predlagali 22 evrov bruto dividende na delnico ali skupno 45,2 milijona evrov, a kasneje skupščino zaradi takratnih zdravstvenih razlogov preklicali. Toda pri ponovnem sklicu skupščine (ta je predvidena za 23. julij) ni pričakovati drugačnega predloga glede dividend.

Na sklic skupščine še čakajo delničarji Luke Koper, a je zaradi njihovega precej zaostrenega poslovanja težko verjeti, da bo letošnja dividenda tako visoka, kot je bilo lanskih 2,33 evra bruto na delnico ali skupno 18,6 milijona evrov.

Koronakriza tudi priložnost

Med borznimi poznavalci je slišati, da bodo tudi banke in zavarovalnice še do konca letošnjega leta izplačale dividende, a pod pogojem, da ne bo drugega vala epidemije koronavirusa.

Visoke dividende farmacevtov Krke in Salusa borznikov ne presenečajo, čeprav se je ravno pri Krki poznalo, da je dokupovanje lastnih delnic občutno dvignilo njen tečaj, kar jeza male delničarje davčno tudi precej ugodnejše kot pa samo izplačilo (višjih) dividend.