Petrol

Dobro plačani v dobrih in slabih podjetjih

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.


Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Bolj dragocena kot kočevski medvedi: tako bo država še bolj zaščitila vpliv politike na NLB in Petrol

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 12. 2015 Stran: 3

SDH v letnem načrtu upravljanja naložb načrtuje vinkulacijo delnic NLB in Petrola.

In tako pljuva v lastno skledo. Podobno bi sicer morali storiti tudi pri Savi Re, Krki in Savi, a uprava Marka Jazbeca ocenjuje, da jim to ne bi uspelo.

Kaj je vinkulacija? Poenostavljeno povedano: če bi lastniki vinkuliranih delnic te želeli prodati naprej, bi kupci, ki že imajo deleže v neki družbi, potrebovali dovoljenje te družbe. Družba bi torej povedala, komu se delnice smejo prodati in komu ne.

Namen je, da država prepreči koncentracijo lastništva obeh družb. Natančneje: da obdrži upravljavski nadzor v družbah.

Bomo Heinekenu vrnili polovico kupnine?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 7

Ker naj bi aprila 2011 državna agencija za varstvo konkurence skupini Laško nezakonito preprečila prodajo četrtine Mercatorja, si lahko Heineken obeta polovico kupnine za Laško

V teku so številni nakupi pomembnih gospodarskih sistemov: Pivovarne Laško s strani nizozemskega Heinekena, Žito prevzema hrvaška Podravka, kranjski Alpetour pa Arriva, ki sodi v skupino Deutsche Bahn oziroma nemških železnic. Vrednost nakupov vseh treh družb je 312,4 milijona evrov, pri čemer Podravki ne bo treba kupiti desetih odstotkov (lastnih) delnic Žita, s čimer bo privarčevala dobrih šest milijonov evrov. Omenjeni znesek je bistveno nižji od 719 milijonov evrov, kolikor bi pri ceni vsaj 1 10 evrov moral za Telekom Slovenije odšteti britanski naložbeni sklad Cinven, a je posel padel.

Nekateri raje znižujejo kupnine

Katere državne družbe najbolj polnijo proračun

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 08. 2015 Stran: 5

SEZONA SKUPŠČIN

Danes skupščina Krke, jutri skupščina Luke Koper. Skupni imenovalec? Višje dividende

Sezona skupščin podjetij, ki se marca začne s Petrolom, je na vrhuncu. Pogledali smo, koliko je država »potegnila« iz državnih podjetij in kaj to pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti.

Danes je skupščina Krke (kaj lahko pričakujete, v članku na www.finance.si/8834563), jutri sledi skupščina Luke Koper. Na obeh bo predvidoma država z nasprotnim predlogom zahtevala izplačilo višjih dividend.

Koliko je državaletos že potegnila iz podjetij

Država ima približno osem milijard evrov premoženja, v nekaterih podjetjih je lastnica neposredno, v drugih pa prek SDH, Slovenskega državnega holdinga. Na letošnjih skupščinah - sezona seveda še ni končana -je za svoje deleže (neposredno, Sod, Kad, Zpiz) dobila izplačanih približno 108 milijonov evrov bruto dividend.

Omejitev koncentracije je lahko ustavno sporna

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 02. 07. 2015 Stran: 1

Strategija upravljanja Pravniki pritrjujejo opozorilom službe državnega zbora

Ljubljana - Omejitev koncentracije zasebnih lastnikov v petih državnih družbah, ki jo predvideva strategija upravljanja, utegne biti le pobožna želja koalicije. Predvidena rešitev bi lahko bila ustavno sporna, kot kaže pa razen v NLB v praksi tudi težko izvedljiva.


Vlada je v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države predvidela, da bo v petih družbah, ki so uvrščene med pomembne naložbe in bo država v njih obdržala vsaj četrtinski delež, uvedla prepoved koncentracije lastništva zasebnih lastnikov nad delež, ki ga ima v lasti država. Gre za družbe NLB, Krko, Petrol, Pozavarovlanico Sava in Savo.

Omejitev koncentracije najbrž mogoča le v NLB

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 07. 2015 Stran: 9

Ohranjanje državnega vpliva Zasebne vlagatelje ni mogoče omejiti z odlokom, ampak le s sklepom skupščine, kar bo težko dosegljivo

Ljubljana - Predlog strategije upravljanja predvideva tudi omejitev koncentracije zasebnega lastništva v petih naložbah, saj delež posameznega zasebnega delničarja ne bi smel preseči državnega. A to bi lahko bilo po mnenju pravnikov ustavno sporno, v praksi pa bo v večini družb verjetno tudi neizvedljivo.


Vlada je na zahtevo SD predvidela, da bo v petih družbah, ki so uvrščene med pomembne naložbe in bo država v njih obdržala vsaj četrtinski delež, uvedla prepoved koncentracije lastništva zasebnih lastnikov nad delež, ki ga ima v lasti država. Gre za družbe NLB, Krka, Petrol, Pozavarovalnica Sava in Savo. V predlogu strategije je zapisano, da mora upravljavec kapitalskih naložb pred prodajo deležev v teh družbah v statutu družbe ali na drug način zagotoviti omenjeno prepoved koncentracije.

Pri Krki še upanje na višjo dividendo

Medij: Finance Avtorji: M.K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 29. 06. 2015 Stran: 10

Na ljubljanski borzi so se delnice v skrajšanem tednu rahlo okrepile, indeks SBI TOP je pridobil 0,62 odstotka. Pri Krki je zaradi nove skupščine še upanje na višjo dividendo.

Indeks SBI TOP je v zadnjem tednu nekoliko zrasel, če ne bi bilo skromnega poprazni čnega petka, bi rast dosegla več kot odstotek. Ob koncu tedna so se namreč za več kot odstotek pocenile delnice Telekoma, Triglava in Pozavarovalnice Save, rahlo je v petek upadel Petrol, ni pa se spremenil tečaj Gorenja in Krke. Zadnja je zaradi postopkovnih napak sklicala novo skupščino, ta bo 20. avgusta. Društvo Mali delničarji Slovenije za ponovljeijo dividendo no skupščino Krke znova predlaga višjo dividendo. Uprava in nadzorni svet družbe predlagata 2,20 evra na delnico, društvo 3,35 evra bruto na delnico, v nadzornem svetu pa si namesto Julijane Kristl želi Simona Čadeža.

Antolovič letel štirikrat več, kot je sedel v nadzornem svetu Luke

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 05. 2015 Stran: 2

Najdražji nadzorniki v slovenskih podjetjih niso nujno najboljši, so pa gotovo od daleč

Ob valu skupščin večjih slovenskih družb, ki se vrstijo od aprila do prve polovice julija, smo pogledali, katera družba ima najdražji nadzorni svet. Izstopa Luka Koper, kjer se Rado Antolovič na seje vozi iz Dubaja. Razmeroma drago paje tudi delo bančnih nadzornih svetov.

Takoj moramo opozoriti, da nadzorne svete imenujejo lastniki, zato je tudi strošek nadzornikov, ki ga sicer plača podjetje, stvar volje delničarjev. Delničarji tudi potrdijo plačila, ki pripadajo članom nadzornih svetov. Vsekakor je tudi dobro, da so v nadzornih svetih podjetij v Sloveniji strokovnjaki s tujim znanjem, ki lahko pripomorejo kboljšemu korporativnemu upravljanju in učinkovitosti poslovanja podjetja. Todav posameznih primerih, še posebej večinsko državnih podjetij, se lahko pojavi vprašanje, ali so dodatni stroški upravičeni glede na vlogo in aktivnost v nadzornem svetu.

Davki »enačijo« nadomestila nadzornikov

Triglav le začasno strateška naložba

Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka,D.T. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 05. 2015 Stran: 2

Zavarovalnica Triglav strateška, a bo postala le pomembna državna naložba, ko si bo država spet pridobila zamrznjene glasovalne pravice, pozneje bo 25 odstotkov in eno delnico v Triglavu upravljal demografskih sklad

Zavarovalnica Triglav bo strateška naložba države, je po včerajšnji vladni odločitvi sporočil finančni minister Dušan Mramor. Ena izmed 24 strateških naložb, torej. A strateška bo ostala le dotlej, dokler državnima lastnikoma, ZPIZ-u in SDH-ju, ne vrnejo zamrznjenih glasovalnih pravic. Pozneje bo Zavarovalnica Triglav le še pomembna državna naložba.

Strateški do odmrznitve glasovalnih pravic

Mramor je pojasnil, da so se tako odločili zato, ker je Agencija za trg vrednostnih papirjev državi v Zavarovalnici Triglav glasovalne pravice zamrznila, ko bo sprejet novi zakon o prevzemih, pa bi ta državnim lastnikom v Zavarovalnici Triglav omogočil, da bi jih znova pridobili. Kdaj naj bi se to zgodilo oziroma do kdaj bo Zavarovalnica Triglav strateška naložba, ni povedal, rekel je le, da je priprava zakona o prevzemih v zaključni fazi.

Novi bencinski v Mariboru

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 04. 2015 Stran: 6

Petrol bo en bencinski servis odprl letos, drugega pa prihodnje leto. Češko-slovaški J&T kot strateški lastnik Petrola?

Ni bilo preveliko presenečenje včerajšnje skupščine delničarjev Petrola, da sta državna SDH in Kad z nasprotnim predlogom tik pred začetkom same skupščine predlagala, da se namesto sprva predlaganih 10,1 za posamezno delnico Petrola nameni 11,7 evra bruto dividende ali skupno vsem skoraj 40 tisoč delničarjem 24,12 milijona evrov. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) ob tem ni uspelo, da bi bile dividende izplačane v 60 dneh po sprejetem sklepu, ampak bodo izplačane 12. avgusta. Izplačilo dividend bo torej za 3,3 milijona evrov višje, kakor je bilo sprva predvideno, je pa to le nekaj manj od štirih milijonov evrov, kolikor bo stal prvi avtocestni bencinski servis, ki ga bodo v Brezju v Mariboru, na relaciji Maribor-Pesnica, odprli letos, drugega, na nasprotni strani avtoceste, ki bo prav tako vreden okoli štiri milijone evrov, pa naslednje leto. S tem bosta ta bencinska servisa primerljiva s tistima na Lomu in v Tepanjah, je dejal Tomaž Berlocnik, predsednik Petrolove uprave, ki ima mandat na tej funkciji podaljšan do februarja 2021.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.