Sava

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 09. 2012 Stran: 8

Državni sekretar Dejan Krušec je od uprave banke zahteval podatke o komitentih, kar je nezakonito

Ljubljana - Bančna tajnost, načela korporativnega upravljanja in ne nazadnje zakon o gospodarskih družbah za ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča in njegove uslužbence očitno ne veljajo več. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je namreč po naših zanesljivih informacijah od uprave Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča pred dnevi zahteval celo podatke o posojilih in depozitih njenih komitentov, kar bi lahko predstavljalo resno kršitev zakona o bančništvu. Ta namreč upravi ali nadzornemu svetu banke strogo prepoveduje razkrivanje kakršnih koli podatkov o njenih komitentih, še zlasti pa podatkov o posameznikovih posojilih in depozitih.

Da so od Abanke zahtevali podatke o kreditni izpostavljenosti in obsegu varčevalnih vlog po posameznih komitentih, priznavajo tudi na ministrstvu. To opravičujejo s tem, da je njihova primarna naloga skrb za stabilnost finančnega sistema. Na kakšni pravni podlagi so od banke sploh lahko zahtevali te podatke, na ministrstvu niso jasno pojasnili. Povedali so nam le, da so vlade držav članic evra junija in oktobra lani dale zaveze glede pomoči sistemsko pomembnim bankam. »Zaveze med drugim opredeljujejo, da če dokapitalizacija bank s strani lastnikov ne bi bila izpeljana, bi morala v sistemsko pomembne banke vstopiti neposredno Republika Slovenija,« pravijo na ministrstvu. Hkrati s podatki o bančnih komitentih je po naših informacijah Krušec zahteval tudi, da Abanka za skrbni pregled poslovanja brez konkurenčnega postopka izbere družbo European Resolution Capital (ERC), ki je že naredila skrbni pregled NLB in ki ga opravlja tudi v Novi KBM, kar so včeraj na ministrstvu zanikali. Komentar Banke Slovenije glede zahteve ministrstva po razkritju občudjivih podatkov bomo poskušali pridobiti danes. Čeprav na ministrstvu trdijo, da so s svojimi ukrepi želeli preprečiti potencialne negativne učinke na proračun, pa s svojimi dejanji dejansko onemogočajo, da bi dokapitalizacijo Abanke izpeljali sedanji lastniki. Že na tajnem sestanku na ministrstvu, ki so se ga po neuspešni dokapitalizaciji udeležili predsedniki uprav Zavarovalnice Triglav, Abanke, Gorenjske banke in Save, so razkrili svoje karte. Krušec je namreč lastnikom napovedal, da bo država prevzela popoln lastniški nadzor nad Abanko, četudi bi njeni lastniki v banko vplačali 50 milijonov evrov dodatnega kapitala.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 12. 09. 2012 Stran: 4

Zavarovalnica Triglav bi od banke odkupila do 25 milijonov evrov podrejenih papirjev

Abanka v dokapitalizaciji, ki se konča danes opolnoči, najverjetneje ne bo zbrala potrebnih 50 milijonov evrov. A rezervni scenarij obstaja: največja lastnica, Zavarovalnica Triglav, Abanki zagotovi kapitalsko trdnost z odkupom do 25 milijonov evrov novih podrejenih dolžniških instrumentov. Obstaja več pogojev. 

Da bo prvi človek Abanke Jože Lenič po lanski rekordni izgubi banke (119 milijonov evrov) in zdajšnji lastniški sestavi težko zbral potreben kapital, je potrdil že prvi krog dokapitalizacije. Predkupno pravico je izkoristilale peščica malih delničarjev banke; vplačanih je bilo le za 694 tisoč evrov novih delnic. Z uspešno dokapitalizacijo bi se število delnic Abanke sicer podvojilo.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2012

Ljubljana - Abanka Vipa je v prvem krogu nujno potrebne dokapitalizacije našla kupca za le 1,39 odstotka vseh novih delnic. Noben od največjih treh delničarjev - Zavarovalnica Triglav, Sava in Gorenjska banka - namreč (še) ni dokončno potrdil sodelovanja pri njej. Kljub temu uprava Abanke ne dvomi, da bodo v drugem krogu, ki bo trajal do prihodnje srede, banko kapitalsko podprli in zagotovili potrebnih 50 milijonov evrov.

Zatika se ne le pri Savi, ki si želi preprečiti prepolovitev lastniškega deleža, vendar ji še vedno ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije, temveč tudi pri državni Zavarovalnici Triglav. Če bi želel Triglav, ki obvladuje več kot četrtino vseh delnic Abanke in je finančno najbolj močan, sodelovati pri dokapitalizaciji, bi morala Slovenska odškodninska družba (Sod) do torka prodati dobra dva odstotka Abanke in državni delež zmanjšati pod 33-odstotni prevzemni prag. S tem bi pridobili nazaj glasovalne pravice, kasneje pa z Gorenjsko banko in Savo izvedli prevzem po sedem (in ne 52) evrov, kolikor znaša tudi dokapitalizacijska cena delnice.

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 08. 2012

Ljubljana - Na včerajšnji konstitutivni seji nadzornega sveta Heliosa so nadzorniki izmed svojih vrst imenovali prodajno komisijo, ki bo spremljala prodajni postopek družbe.

Novi predsednik nadzornega sveta Samo Mirnik je pojasnil, da oblikovanje komisije predstavlja signal možnim kupcem, da se s prodajo Heliosa misli resno. Največja francoska banka BNP Paribas, ki vodi prodajni postopek, naj bi v teh dneh vse potencialne kupce pozvala k oddaji nezavezujočih ponudb. Za nakup Heliosa vlada veliko povpraševanje. Zanj se med drugim zanimajo ameriška multinacionalka PPG, japonski Kansai Paint, indijski Asian Paints in avstrijski Ring International. Ko je Abanka pred meseci prodajala 3,6 odstotka Heliosovih delnic, jih je kupil Ring, ki je sicer lastnik Nika Železniki. Za delnico je odštel 500 evrov, po pričakovanjih lastnikov Heliosa pa naj bi bilo za delnico možno iztržiti med 700 in 800 evri. Včerajšnji tečaj na borzi je znašal 450 evrov za delnico, medtem ko se je v zadnjem letu razpon vrednosti delnice gibal med 350 in 450 evri.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 08. 2012 Stran: 7

Triglav pri dokapitalizaciji omejuje prevzemna zakonodaja

Ljubljana - Tri mesece po tem, ko so delničarji Abanke Vipa potrdili dokapitalizacijo, je uprava pod vodstvom Jožeta Leniča včeraj le začela s prodajo novih delnic. Obstoječi delničarji bodo nove delnice po ceni sedem evrov za delnico lahko vplačevali do 3. septembra, nato pa bodo imeli teden dni časa za vplačilo tudi morebitni zunanji vlagatelji.

Poleg Zavarovalnice Triglav bosta pri načrtovani 50-milijonski dokapitalizaciji po za zdaj še neuradnih informacijah sodelovala tudi Gorenjska banka in Triglav Skladi, medtem ko večina preostalih lastnikov te možnosti zaradi finančnih težav ne bo mogla izkoristiti. Čeprav si v Savi prizadevajo, da bi vplačali četrtino delnic in tako preprečili, da bi se jim lastniški delež prepolovil, jim namreč še vedno ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije. Delnic gotovo ne bosta mogla vplačati holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, ki sta že končala v stečaju, ter Daimond, Vipa in Vipa Holding, ki imajo skupaj v lasti desetino banke. Kdo bo zagotovil sveža sredstva banki namesto teh lastnikov, za zdaj ni znano, vse več pa je znakov, da bo pretežni del bremena morala nase prevzeti Zavarovalnica Triglav.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 21. 08. 2012 Stran: 13

Abanka, ki ima dobrih osem odstotkov slovenskega bančnega trga, danes začenja prodajo dokapitalizacijskih delnic. Koliko od 50 milijonov evrov ji bo uspelo zbrati, je odvisno predvsem od politične volje oziroma največje lastnice, to je Zavarovalnice Triglav, saj mnogi preostali lastniki nimajo niti za kruh, priznavajo neuradno. Ta dokapitalizacija Abanke, ki posluje z izgubo, ne bo rešila.

Zavarovalnica Triglav ima kot največja, 25,6-odstotna lastnica Abanke, vprihodnjih 14 dneh predkupno pravico za 12,8 milijona evrov dokapitalizacijskih delnic, vzajemni sklad Triglav Steber 1 pa še za 3,7 milijona. Koliko bo zavarovalnica vplačala (zlasti v drugem krogu prodaje), utegne biti znano prihodnji teden, ko bo predvidoma zasedal nadzorni svet. Druga največja lastnica Abanke, kranjska Sava, novih delnic gotovo ne bo vplačala - zaradi tega se ji bo delež morebiti zmanjšal za polovico -, prav tako jih ne bo denimo državna Slovenska odškodninska družba, v Gorenjski banki o vplačilu še molčijo. Jasno je že, da bo večina dokapitalizacijskih delnic ostala za drugi, odprti krog prodaje vprvi polovici septembra.

Za male vlagatelje cenejši nakup na borzi

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2012 Stran: 9

Sava utrjuje položaj Lastnik Hotelov Bernardin holding NFD in Sava sta lastniško in poslovno prepletena

Ljubljana - Potem ko je kranjska Sava zavladala v holdingu NFD, si zdaj želi odgovornejšo vlogo tudi v njegovi turistični diviziji. To ji je uspelo z imenovanji v upravo Hotelov Bernardin, ki so v večinski lasti holdinga NFD.

Andrej Laznik Hotele Bernardin dobro pozna, saj je z njimi poslovno sodeloval, bil je član nadzornega sveta družbe in v zadnjem obdobju prokurist ter izvršni direktor za tehnični sektor in nabavo. Antonija Pire je bila v Savi zaposlena kot direktorica korporativnega kontrolinga, v Hotelih Bernardin pa je bila najprej članica nadzornega in nato članica upravnega odbora.

Čeprav sta Laznik in Pirčeva Hotele Bernardin po pooblastilu tedanjega upravnega odbora vodila že od marca letos, njuno imenovanje kaže, da v kranjski Savi nočejo ničesar prepuščati naključju. To je logično, saj sta glavni lastnik Hotelov Bernardin, holding NFD, in kranjska Sava lastniško in tudi poslovno prepletena, je včeraj menil predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič. Spomnil je, da je Sava pred leti prevzela 42 milijonov evrov posojila holdinga NFD do bank, v zameno pa dobila predkupno pravico do odkupa Hotelov Bernardin. To posojilo še ni v celoti vrnjeno, so včeraj pojasnili v Savi. Holding NFD, ki je v finančnih težavah, je vrnil Savi približno polovico, ostalo pa je še 22,4 milijona evrov dolga. »Logično je, da je Sava zaščitila svoj interes v Hotelih Bernardin,« je menil Stankovič.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2012 Stran: 10

Presežki za državo Zaradi vsiljene naložbe Elesa in Gen energije v NKBM v slovenski energetiki 15 milijonov evrov manj dobička

Ljubljana - Energetika je eden redkih delov slovenskega gospodarstva, ki še ustvarja dobičke in je v veliki meri v lasti države, ta pa je v finančnih škripcih. Zato na tako rekoč vseh skupščinah energetskih družb vlada zahteva razdelitev vsega dobička lastnikom.

V Elektru Maribor sta že uprava in nadzorni svet predlagala razdelitev celotnega dobička, ki je znašal slabega 3,7 milijona evrov. Bruto dividenda je tako znašala 0,11 evra. V družbi tako niti niso razmišljali, kam bi vložili dobiček, če ga država in mali delničarji ne bi vzeli. V Elektru Primorska pa so lastniki pustili le 3517 evrov. Elektro Celje bo za dividende razdelil slabega 2,5 milijona evrov dobička. Bruto dividenta bo znašala 0,1023 evra. Elektro Gorenjska bo delničarjem v 90 dneh od skupščine 2. julija razdelil 1,4 milijona evrov oziroma 0,08 evra bruto na delnico. V Elektru Gorenjska so si želeli del dobička preusmeriti v razvoj in investicije.

Dobiček bi porabili drugače

Skupščina Elektra Ljubljana bo 31. avgusta. Njegov bilančni dobiček za leto 2011 znaša 2,2 milijona evrov, upajo pa, da ga bodo obdržali. »Letošnji načrt naložb je v finančnem pogledu zmanjšan na tretjino potreb načrta razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji od leta 2011 do 2020, na katerega je ministrstvo za gospodarstvo dalo pisno soglasje,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 07. 2012 Stran: 9

Kadrovanje Glavno besedo v devetčlanskem NS Abanke bo po odhodu Janeza Bohoriča imela kranjska Sava

Ljubljana - Novi predsednik nadzornega sveta Abanke, ki ima na domačem bančnem trgu nekaj manj kot devetodstotni tržni delež, je postal član uprave kranjske Save Andrej Andoljšek, smo izvedeli neuradno.

Potem ko je v začetku aprila s položaja predsednika NS Abanke odstopil nekdanji šef Save Janez Bohorič, so nadzorniki banke včeraj odločali o svojem novem predsedniku. Če naše informacije držijo, je to prestižno mesto znova pripadlo kranjski Savi, ki je za Zavarovalnico Triglav druga največja lastnica Abanke.

Sava je tudi pomembna lastnica Gorenjske banke in bi zato lahko imela pomembno vlogo pri morebitnem združevanju Abanke z Gorenjsko banko. Andrej Andoljšek je bil v NS Abanke imenovan na zadnji skupščini konec maja. V Savi je od letošnje pomladi odgovoren za korporativni kontroling skupine in razvoj poslovanja, pred tem je bil predsednik uprave družbe Tinus TKI. Skupaj z Andoljškom so bili v devetčlanski NS imenovani še član uprave Triglava Andrej Slapar, upokojenka Kristina Ana Dolenc ter nekdanji šef NKBM in nekdanji član uprave NLB Andrej Hazabent. V NS so še svetovalec DZS Branko Pavlin, Vladimir Mišo Čeplak iz Triglava, Franci Strajnar iz Save, Slaven Mičkovič z ministrstva za finance ter Andraž Grum kot predstavnik malih delničarjev.