Sava

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 05. 2012 Stran: 10

Sava želi več moči v holdingu NFD. Boj za nadzor. Na skupščini želi doseči imenovanje še enega nadzornika iz Save

Njegovo imenovanje bi Savi omogočilo tudi večji nadzor nad upravljanjem holdinga, je včeraj poudaril Rajko Stankovič iz društva MDS. »Najnovejši predlog Save lahko razumemo na dva načina; prvič, da se Sava pripravlja na odgovornejšo vlogo v holdingu NFD, ki je tudi pomemben lastnik turistične divizije na Obali, Hotelov Bernardin. In drugič, da vodstvo Save želi operativen in odločujoč vpliv v NS holdinga tudi po morebitnem stečaju Maksime Investa, ki je druga največja lastnica holdinga NFD,« je ugibal Stankovič.

Pri tem je spomnil, da še vedno ni znana usoda Maksime Investa, njena usoda pa je povsem v rokah bank. Že od konca aprila je v stečaju tretji največji lastnik holdinga NFD, celjski Finetol. »Prav mogoče je, da bodo stečajni upravitelji Finetola in morda tudi Maksime Investa na skupščini zahtevali odpoklic nadzornikov, ki so bili doslej 'prijazni' do skupine NFD in bodo v imenovanje predlagali svoje kandidate,« je dejal Stankovič.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.

Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.

Tudi nadzorniki bank niso reveži

Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.

Nekateri prejemki tudi ekscesni

Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.

Medij: Večer Avtorji: Ferk Lidija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Maribor Datum: 05. 05. 2012 Stran: 21

Včeraj je družba Platanus novi večinski lastnik največjega turističnega podjetja v Mariboru, objavila prevzemno ponudbo za nakup preostalega lastniškega deleža

Novi večinski lastnik Term Maribor, družba Platanus s sedežem v Mariboru in v lasti ruskega kapitala, želi pokupiti še preostalih nekaj manj kot 14 odstotkov Term Maribor in s prevzemno ponudbo, včeraj objavljeno preko borznoposredniške hiše Ilirika, nagovarja male delničarje. Za vsako od preostalih 307.096 delnic ponuja 13,33 evra, ponudba pa velja do poldneva 3. julija. Po enaki ceni je, kot je razvidno iz prevzemne ponudbe, prevzemnik konec marca odkupil tudi večinski paket delnic in bo torej, če uspe odkupiti vse delnice, za to največje mariborsko gostinsko-turistično podjetje skupno odštel dobrih 30 milijonov evrov.

Platanus je v mariborske Terme lastniško vstopil z nakupom 86,57-odstotnega deleža NFD Holdinga m Save Kranj po več kot dve leti trajajočih pogajanjih. Da želi novi lastnik lastništvo konsolidirati, je sporočil pred mesecem dni, ko je objavil namero za prevzem delnic Term Maribor.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2012 Stran: 9

Premešane karte Stečaj Finetola bi lahko spremenil razmerje moči v nadzornem svetu Mercatorja in kranjske Save

Ljubljana - V društvu Mali delničarji Slovenije zahtevajo odstop Zdenka Podlesnika iz NS Mercatorja, saj menijo, da bi lahko ogrozil Mercatorjeve posle z državo.

Direktor celjske CBH Zdenko Podlesnik, ki je na burni marčni skupščini Mercatorja postal nadzornik najboljšega soseda, je bil do 1. avgusta lani tudi prvi nadzornik celjskega Finetola. Vendar je ta od ponedeljka v stečaju, kar bi lahko najboljšemu sosedu povzročilo nemalo težav. Zakon o javnih naročilih namreč določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti tistega ponudnika, katerega nadzornik je bil v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb lastnik, direktor ali nadzornik podjetja, ki je končalo v stečaju ali prisilni poravnavi.

Po podatkih Supervizorja je Mercator v zadnjih devetih letih z državo in lokalnimi skupnostmi ustvaril povprečno 17 milijonov evrov prometa na leto, kar pa bi se lahko spremenilo, saj lahko Podlesnikovo imenovanje Mercatorju za dve leti onemogoči dostop do javnih naročil. V društvu MDS zato pozivajo k takojšnjemu odstopu Podlesnika iz NS. To je pravzaprav že drugi poziv, saj je predsednik MDS Rajko Stankovič direktorja celjske CBH pozval k odstopu že na Mercatorjevi skupščini.

Bo Finetol odplavil javna naročila iz Save?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2012 Stran: 9

Maksima Invest Še mesec dni za pogajanja

Ljubljana - Po razrešitvi Staneta Valanta z vrha holdinga NFD so si nadzorniki Maksime Investa vzeli še mesec dni časa za pogajanja z bankami upnicami o prostovoljni poravnavi; od pogajanj bo odvisno, kdo bo odslej bedel nad holdingom NFD in nad kranjsko Savo.

Maksima Invest, ki je v začetku marca razglasila insolventnost, je ena od pomembnih lastnic holdinga NFD: skupaj s celjskim Finetolom ga obvladuje skoraj 50 odstotkov, vendar to ni edina skupna točka obeh družb. Obe imata tudi visoke dolgove; te sta si nabrali pri konsolidaciji lastništva v holdingu NFD ter lastninjenju koprskega Istrabenza, ki je kasneje propadlo.

Čeprav je Maksima Invest (ta ima več kot 25.000 malih delničarjev) že nekaj časa insolventna, njeni nadzorniki še vedno upajo na pozitiven razplet. Na svoji zadnji seji so zato naložili upravi, naj pri bankah upnicah še enkrat preveri možnosti za prostovoljno poravnavo.

Za ta korak so se, kot so v ponedeljek zapisali na spletnih straneh borze, odločili zaradi »nastopa nekaterih novih dejstev«. Teh v sporočilu niso razkrili, neuradno pa je slišati, da so nova dejstva posledica zamenjave na vrhu holdinga NFD. Kot je znano, so nadzorniki holdinga prejšnji teden odpoklicali dolgoletnega predsednika uprave Staneta Valanta. Odhod so že nekaj časa zahtevale banke upnice, pri katerih so se družbe iz kroga NFD v preteklih letih zadolževale.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 04. 2012 Stran: 10

Nadzorniki in uprava Abanke bodo na skupščini delničarjem predlagali dokapitalizacijo za 50 milijonov evrov, za kar bo banka izdala nove delnice

Nadzorni svet Abanke Vipa je kar na korespondenčni seji v torek sprejel sklep, da bo skupaj z upravo delničarjem na skupščini predlagal povečanje kapitala Abanke za 50 milijonov evrov, za kar bo banka izdala nove delnice. V javni ponudbi bo izdanih največ 7,142.858 delnic po ceni 7 evrov za delnico.

Ponudba delnic javnosti bo potekala na podlagi prospekta, ki ga mora potrditi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Način prodaje delnic, časovni roki in drugi pogoji izdaje bodo razvidni iz prospekta za ponudbo delnic javnosti in iz danes objavljenega sklica skupščine delničarjev.

Jeseni 2011 je bila v Abanki sprejeta nova strategija poslovanja, glavni poudarki te strategije za obdobje 2012-2014 so povečanje kapitalske moči za razvoj in stabilno poslovanje banke, vključno z možnostjo povezovanja z drugimi bankami, okrepitev poslovanja s prebivalstvom ter malimi in srednjimi podjetji in stroškovna ter procesna učinkovitost. Izvajanje strategije je v določeni meri odvisno od kapitalske moči oziroma ustreznosti banke, vključno z možnostjo povezovanja z Gorenjsko banko, so včeraj sporočili iz banke. Poleg tega ima ustrezna kapitalska moč banke velik pomen tudi v očeh regulatorja banke, nadzornih institucij, bonitetnih hiš, domačih in tujih upnikov.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 24. 04. 2012 Stran: 7

Sava s še višjo izgubo Sava je lani, po stomilijonski izgubi v letu 2010, na račun slabitev finančnih naložb pridelala 157 milijonov evrov izgube. Zadnja štiri leta vedno slabitve, a še nikoli tako visoke.

Kranj - Pred dobrim letom je vodenje kranjske Save prevzela nova uprava z Matejem Naratom na čelu. Njihovi prvi ukrepi so zajemali štiri ključna področja: izboljšanje tekočega poslovanja družb, krepitev denarnega toka, zagotovitev dodatne rokovne uskladitve virov financiranja in izpeljavo dezinvestiranja nekaterih naložb. Program ukrepov so nadgradili v strategijo poslovno-finančnega prestrukturiranja in konsolidacije do konca leta 2014.

"Sprejeta strategija prestrukturiranja Save bo omogočila občutno povečanje vrednosti družbe za delničarje, znižanje zadolženosti in utrditev temeljev za rast vrednosti delnice Sava," je takrat (in tudi danes) napovedoval Narat.

Slabitve na račun Abanke in NFD

Nadaljevanje upadanja borznih tečajev in poslabševanje gospodarskega okolja sta občutno vplivala na oslabitve finančnih naložb Save v višini 158,1 milijona evrov. "Družba je s tem v letu 2011 dosegla 156 milijonov evrov čiste izgube, bilančna vsota se je znižala za 27 odstotkov, kapital za 63 odstotkov. Delež kapitala v virih sredstev se je znižal na 21 odstotkov," podatke naniza prvi mož Save. Poslovna skupina Sava je zaradi oslabitev finančnih naložb Save in v manjši meri tudi zaradi oslabitev vrednosti zalog (pri nepremičninah) posledično ustvarila negativen čisti poslovni izid v višini 157,2 milijona evrov, vrednost oslabitev na ravni skupine pa je znašala 160,3 milijona evrov.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 04. 2012 Stran: 9

Reševanje finančnih zagat V prihodnjih dneh naj bi bila znana usoda celjskega Finetola - Bodo banke privolile v prostovoljno poravnavo Maksime Investa?

LJUBLJANA - V prihodnjih dneh bo predvidoma znano, kdo je kupec štirih odstotkov holdinga NFD, ki jih je domnevno Banka Koper v ponedeljek zaplenila celjskemu Finetolu in jih na borzi prodala za zdaj še neznanemu investitorju.

Informacijo, da je Banka Koper zaplenila Finetolu skoraj štiri odstotke holdinga NFD, je v sredo objavil časnik Dnevnik, v celjskem Finetolu in v Banki Koper pa je niso zanikali. »Politika banke je, da se v primeru nevračila posojil poplača z zastavljenim premoženjem,« so na naše vprašanje načelno pojasnili v Banki Koper. Bolj konkreten je bil predsednik NS Finetola Matija Kolar: »Sodeč po številu delnic holdinga NFD, ki so zamenjale lastnika, je res bil zaseg ene izmed bank upnic. Več bo nedvomno znano jutri ob vpogledu v delniško knjigo NFD Holding,« je pojasnil.

Matija Kolar je tudi finančni direktor Maksime Investa, ki je v začetku marca razglasila insolventnost in se v tandemu s celjskim Finetolom z bankami upnicami že nekaj časa pogaja o prostovoljni poravnavi. Po nekaterih informacijah so menda banke pogajanja že prekinile, to pa je Kolar včeraj zanikal, saj da pogajanja še niso dokončno propadla. »Delamo vse, kar je v naši moči, da predlagana prostovoljna poravnava uspe. Družba v tem trenutku nima druge alternative za dolgoročni obstoj,« je včeraj pojasnil Kolar.

Izguba. V četrtek bodo nadzorniki kranjske Save potrjevali letno poročilo za leto 2011. Po nekaterih neuradnih informacijah bo izguba znova zelo velika (leta 2010 je dosegla 100 milijonov evrov), glavni razlog zanjo pa naj bi bila slabitev deleža v Abanki, v kateri je Sava skoraj četrtinska lastnica.