Sava

Medij: Finance Avtorji: Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 04. 2012

Družba Finetol ima blokirane vse račune, je razvidno iz baze AJPES . Po neuradnih in nepreverjenih podatkih je Finetol v petek na borzi prodajal 1,3 milijona lotov delnic NFD Holdinga , prodanih je bilo 100 tisoč lotov (13 tisoč evrov izkupička). Minuli teden se je spremenila lastniška sestava Finetola (lastniki so NFD Holding, Fidina , Sava ), po poročanju Dnevnika je nizozemska družba Eliterp , ki je bila v lasti menedžerjev Etola , prodala 2,5-odstotni delež v Finetolu. Kupec pa je družba Roko Baroko . Kot smo poročali večkrat, se Finetol pogaja z bankami in zamuja z razglasitvijo plačilne nesposobnosti.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 04. 2012

Ljubljana - Prostovoljna poravnava Maksime Invest, največje lastnice NFD Holdinga in ene izmed ključnih družb iz sistema NFD, ima vedno manj realnih možnosti za preživetje. Letno poročilo holdinga, ki ima še vedno skoraj 25.000 malih delničarjev, namreč razkriva, da so razmere v družbi še bistveno slabše, kot je sprva kazalo.

Da je Maksima Invest insolventna, sta njena uprava in nadzorni svet "nedvomno ugotovila" sredi letošnjega marca, medtem ko letno poročilo razkriva, da je družba že pred najmanj letom dni ostala brez vsega kapitala. K temu je prispevala predvsem naložba v NFD Holding pod vodstvom Stanislava Valanta (na fotografiji), ki je izbrisala več kot 20 milijonov evrov kapitala Maksime Invest.

Medtem ko Maksima Invest v svojih bilancah uradno prikazuje 17 milijonov evrov negativnega kapitala, dejanska kapitalska luknja po naših izračunih že presega 30 milijonov evrov. Tudi po morebitnem 40 do 50-odstotnem odpisu dolgov, bi Maksima Invest nujno potrebovala najmanj 10-milijonsko dokapitalizacijo za pokritje preteklih izgub.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 04. 2012 Stran: 9

ATVP ukrepa Agencija uresničila napoved in kaznovala zaradi usklajenega delovanja državnih lastnikov

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj presenetila z ostrim ukrepanjem zoper kršitelje prevzemne zakonodaje; na samem začetku skupščinske sezone je državnim lastnikom Krke zaradi usklajenega delovanja in preseganja prevzemnega praga prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic.

Brez glasovalnih pravic v Krki so ostali Sod, Kad, Luka Koper, Zavarovalnica Triglav, KBM Fineko in Aerodrom Ljubljana; ti skupaj obvladujejo 27,4 odstotka Krke, ki je pred dnevi s svojo delnico začela kotirati na Varšavski borzi.

Odvzem glasovalnih pravic je najbolj oster ukrep, s katerim lahko agencija kaznuje delničarja, saj na skupščini ne more odločati o svojem premoženju (lahko pa vlaga nasprotne predloge). Pri tem ne gre pozabiti, da novomeška Krka ni edina družba, v kateri je glavni nadzornik kapitalskega trga zaradi suma kršitev iz leta 2007 začel postopek odvzema glasovalnih pravic.

V tem hipu ima ATVP odprte (ne pa še končane) postopke v devetih družbah; v Krki je že odločil, odprti pa ostajajo še v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

To bi lahko pomenilo, da bo država v prihajajočih tednih ostala brez glasovalnih pravic v še kateri pomembni domači delniški družbi in da bodo o njihovi usodi odločali manjšinski delničarji.

Han: Zakon o prevzemih je treba spremeniti

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 13. 04. 2012 Stran: 15

V Ljubljani je bilo s Krko včeraj za milijon evrov poslov, v Varšavi z njo niso trgovali

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je vzela glasovalne pravice državnim lastnikom novomeške Krke. Gre za serijo postopkov odvzema glasovalnih pravic v družbah, ki ga je »zakuhal« broker Luke Koper.

Spomnimo, Luka Koper oziroma upravljavec njenih sredstev je kot portfeljsko naložbo kupil več delnic slovenskih podjetij, s tem pa je kršil zakon o prevzemih. Ta povezanim lastnikom (državi) prepoveduje dokupovanje delnic.

Lastnikov Žugljeva palica ne skrbi preveč

Tokrat je ATVP glasovalne pravice v Krki prepovedal uresničevati Sodu, Kadu, Luki Koper, Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in KBM Fineku. Lastnikov, ki imajo okoli 27 odstotkov Krke, po naših informacijah Žugljeva odločba ne skrbi preveč. Oziroma kot pravi Tomaž Kuntarič s Soda (ta ima skoraj 15 odstotkov Krke): »Uporabili bomo ustreznapravna sredstva, torej bomo vložili tožbo na vrhovno sodišče, poleg tega pa je v pripravi sprememba zakonodaje.«

Na spremembo prevzemne zakonodaje računajo tudi v Luki Koper, kjer z Žugljevo odločbo uradno še niso seznanjeni. Nova prevzemna zakonodaja naj bi zvišala prevzemni prag.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Rubin Miha Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 04. 2012 Stran: 9

Prodaja končana Kupec večinskega deleža mariborske turistične družbe je uradno Platanus, d. o. o.

Maribor - »Z odprodajo večinskega deleža seje za nas končalo predolgo obdobje prodaje Term Maribor, kar je družbi povzročalo nemalo težav,« je včeraj povedal predsednik uprave Zoran Boškovič, potem ko so Terme naposled le pristale v ruskih rokah. Prvi odzivi na prodajo so pozitivni.

NFD Holding in kranjska Sava sta v petek z družbo Platanus podpisala pogodbo o prodaji skupaj 86,57-odstotnega deleža v Termah Maribor, sta prodajalca včeraj sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze; NFD Holding je prodal 72,01-odstotni delež Term, Sava pa 14,56-odstotnega. Tako se je po več preobratih končalo dolgotrajno prodajanje glavne mariborske hotelirske družbe - o njeni »skorajšnji prodaji« je bil govor že jeseni 2010.

NFD Holding je prodal 1.646.538 delnic Term Maribor; odprodaja pomeni nadaljevanje procesov dezinvestiranja in razdolževanja družbe, so sporočili iz NFD. Kranjska Sava je prodala 332.924 delnic Term; dezinvestiranje finančnih naložb je del strategije poslovnofinančnega prestrukturiranja skupine Sava do leta 2014, so pri tem zapisali v družbi.

Za Platanusom je ruski kapital

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek J. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 03. 2012 Stran: 4

Ruleta s stavami mariborske nadškofije seje končno ustavila. Padla zadnja stava, s katero so si skušali priigrati vsaj nekaj ugleda med malimi ljudmi. Da poenostavimo, Zvon ena, ki so si ga prizadevali ohraniti pri življenju, je v stečaju, prav tako škofijsko gospodarstvo Rast. Zvon ena je bil pomemben, saj bi z njegovim životarjenjem podaljševali upanje malim delničarjem, da le niso izgubili svojih vložkov v tem skladu. Žal seje izšlo tako kot z vsem preostalim nadškofijskim premoženjem. Ne samo delničarji, izgubile so tudi novonastale škofije, ki jim je bil po delitveni bilanci zagotovljen del premoženja, ki naj bi ga uporabile za začetek in nemoteno delovanje. Soboška škofija naj bi po delitveni bilanci dobila petino premoženja. Edino, kar je morda ta hip dobro je to, da ji ne bo treba odplačevati petine dolga.

Finančna luknja velika okrog 900 milijonov evrov, pa le ni tako nedolžna stvar, kot se na pogled zdi. Res je, najprej so izgubili tisti, ki so omogočili začetek te velike igre. To so mali vlagatelji, ki so vložili svoje certifikate, pozneje, med največjim razcvetom liberalnega finančnega fundamentalizma, pa tudi svoje prihranke. Vse to v veri, da bo institucija omejila delovanje finančnih lakomnikov. Začetki so bili obetavni, saj so naložbe razpršili v dobro stoječa podjetja, ki so to še danes in imajo še vedno visoko ceno na trgu. Žal seje vzporedno s tem začel napihovati balon, ki ni poznal etičnih pregrad in mej. Se še spomnite trde pornografije na T-2 za ceno komercialnega uspeha na trgu. Če seje našel kdo v njihovih vrstah, kije opomnil na nevarno igro establišmenta s Krašovcem na čelu, je doživel osebno diskreditacijo in medijski Unč na najbolj podel in nizkoten način. Šele zdaj je jasno, da medijska afera o zasebnem življenju nekega duhovnika pred petimi leti, ni bila plod domišljije neke pobožne gospe iz nekega gorenjskega kraja, ampak je bila ta gospa dobro podučena, kako bo odmerjala informacije o spornem duhovniku. Podobnih prijemov so se posluževali tudi pozneje.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 03. 2012 Stran: 21

Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj je z včerajšnjo javno pobudo za zvišanje prevzemnega praga s trenutnih 25 odstotkov na 33,33 odstotka državi ponudil rešilno bilko, kako naj se izogne izgubi glasovalnih pravic v več pomembnih borznih družbah.

Žugljeva pobuda sicer časovno sovpada prav z aktualnimi postopki, ki jih ATVP trenutno vodi proti državi. Zaradi delniških poslov, ki sta jih Luka Koper in Nova KBM sklenili v letih 2006 in 2007, se pravi v času prve Janševe vlade, državi in z njo povezanim podjetjem namreč grozi, da bodo že v kratkem izgubile glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM, v Petrolu pa agencija ne more več sprožiti postopka.

Z zvišanjem prevzemnega praga bi se po ocenah pravnih strokovnjakov država avtomatično izognila izgubi glasovalnih pravic v Krki, Savi in Pozavarovalnici Savi, v Abanki Vipi bi morala državna podjetja prodati zgolj manjši paket delnic, v Aerodromu Ljubljana pa okoli pet odstotkov delnic z glasovalno pravico.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 19. 03. 2012 Stran: 4 Foto: Tit Košir

Kaže, da nadzomištvo, ki je vmesni člen med upravo in lastniki, pri nas ne deluje, kot bi moralo

Ob številnih domnevnih oškodovanjih v (pre)številnih slovenskih podjetjih - najbolj odmevna je bila nazadnje posebna revizija v Telekomu Slovenije, kjer naj bi bilo nastalo za 21,44 milijona evrov oškodovanja, ne pozabimo pa še vsaj na primere Istrabenza, Pivovarne Laško, SCT-ja, Vegrada, kranjske Save, NLB-ja, Nove KBM - se zastavlja vprašanje o odgovornosti nadzornikov, ki so ta podjetja nadzirali. So bili strokovno dovolj usposobljeni, jim je šlo zgolj za nadzorniška plačila in kakšne so bile morebitne sankcije za ne dovolj kvaliteten in usposobljen nadzor, ko so milijoni evrov spolzeli iz podjetij?

Mag. Irena Prijovič, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, o tem, ali je do zdaj kateri od nadzornikov za slabo nadziranje bodisi kazensko bodisi odškodninsko odgovarjal, pravi: "Kazenska odgovornost je med nadzorniki že imela sodni epilog. Izrečena jim je bila kazen skupaj s poslovodstvom. Sodne prakse na področju odškodninske odgovornosti pa skoraj ni, je pa kar nekaj odmevnih primerov še v teku. Znan mi je tudi manjši primer, ko je sodišče odločilo, da nadzorniki družbi povrnejo stroške, ki so jih neupravičeno naredili."

(Ne)sankcioniranje nespoštovanja zakonov

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 03. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Pogajanja za prodajo večinskega, skoraj 90-odstotnega deleža Term Maribor so se po naših informacij ah v zadnjih dneh le premaknila z mrtve točke. Po več mesecih pogajanj z britanskim skladom Venture Investments &Yield Management (WM), ki ga obvladujejo ruski investitorji, naj bi namreč predsedniku uprave NFD Holdinga Stanislavu Valantu uspelo izpogajati nekoliko višjo ceno. VIYM naj bi tako ponudbo za Terme Maribor po neuradnih podatkih zvišal za tri milijone evrov, na okoli 28 milij onov evrov, kar pomeni, da bi NFD Holding za svoj 72-odstotni lastniški delež dobil skoraj 21 milijonov evrov, Sava štiri milijonov evrov, preostali mali delničarji pa nekaj več kot tri milijone evrov.

VIYM v svoji izboljšani ponudbi za Terme Maribor sicer še vedno ponuja manj kot v nezavezujoči ponudbi oziroma pred izvedbo skrbnega pregleda poslovanja. Prav tako nova ponudba ne dosega niti vrednosti ponudbe neznanih ruskih investitorjev, ki jih je zastopal odvetnik Matjaž Kirbiš. Ti so namreč lani za Terme Marib or ponuj ali okoli 35 milijonov evrov, vendar jim nato kljub številnim podaljšanim rokom za plačilo celotne kupnine nikoli ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije.