Telekom Slovenije

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 07. 2013 Stran: 3

Skupščina Poslovodstvo predlaga delitev tretjine bilančnega dobička, srednje veliki delničarji bi razdelili štiri petine

Ljubljana - Poslovodstvo Telekoma Slovenije (TS) je pred današnjo sejo skupščine delničarjev sporočilo, da bi izplačilo tako visoke dividende, kot jo je predlagal del (manjšinskih) delničarjev, vplivalo na izvajanje zastavljene strategije družbe. Izplačilo bi po vsej verjetnosti oskubilo sredstva za naložbe - v osnovna sredstva je TS letos kanil vložiti 130 milijonov evrov, toliko kot lani.

Potem ko so si delničarji TS z vmesno dividendo že razdelili 24 milijonov evrov (3,70 evra bruto na delnico), je poslovodstvo predlagalo še izplačilo 9,5 milijona dividende oziroma 1,46 evra bruto na delnico. Tak predlog je v skladu z dividendno politiko družbe, ki predvideva izplačilo do ene tretjine bilančnega dobička in je »oblikovana v skladu s pričakovanji in interesi lastnikov ter prilagojena naložbeni strategiji, zagotavljanju dolgoročne rasti in razvoja skupine«. Od skupaj 100,8 milijona bilančnega dobička za leto 2012 bi za dividende namenili 33,6 milijona evrov.

Mali delničarji - Modra zavarovalnica, Intersvet, Perspektiva FT, KD Skladi, NFD, Vizija holding ena, Vizija holding, DBS in Pokojninska družba A, ki imajo skupaj 5,89 odstotka delnic - s prvopodpisanim predsednikom uprave Modre zavarovalnice in predsednikom nadzornega sveta Telekoma Slovenije Borutom Jamnikom predlagajo dodatno izplačilo skoraj 54 milijonov evrov dividende oziroma 8,30 evra bruto na delnico. Preostalih 22,8 milijona bilančnega dobička pa naj bi prenesli v naslednje leto.

Bo država prodala Telekom?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 06. 2013 Stran: 8

V tem tednu je bila v ospredju trgovanja na Ljubljanski borzi delnica Mercatorja. Investitorji še vedno ugibajo, ali sploh bo prodaja najboljšega soseda hrvaškemu Agrokorju. Bo morebitni kupec sploh zbral kupnino, bo pridobil vsa dovoljenja regulatorjev na trgih, kjer sta prisotna oba trgovca, ali lahko morebitno prodajo še "zminirajo" zagovorniki t. i. nacionalnega interesa. V takšnih okoliščinah se delnica Mercatorja na borzi giba v razponu vrednosti med 96 in 103 evri, kar pa je bistveno manj od 120 evrov, kolikor naj bi v kasnejši prevzemni ceni vsem delničarjem ponudil Agrokor. Tako je pričakovati, da bo delnica Mercatorja, vsaj za špekulante, v naslednjih mesecih do morebitne končne prodaje še zelo zanimiva potencialna naložba.

V zaključni fazi prodajnega postopka je tudi domžalski Helios, kjer naj bi se zanj potegovala ameriški premazni gigant PPG in avstrijski Ring International. Vmes so obstoječi lastniki, zlasti banke upnice Zvona Ena Holding v stečaju, izkoristili možnost za dvig dividende z napovedanih osmih na 15 evrov bruto na delnico. Vrednost delnice Heliosa je 530 evrov, tudi ta špekulantom ponuja še okrog 15-odstoten potencialni zaslužek. Seveda ob dobršni meri tveganja, da prevzem Heliosa na koncu dejansko bo. Vse manj možnosti pa je za zaslužek z delnico Nove KBM, kjer naj bi zdaj država povečala število delnic celo po 1,3 evrskega centa. Društvo malih delničarjev Nove KBM (vseh je še vedno več kot 97 tisoč) na čelu s Stojanom Auerjem predlaga predstavnikom slovenske države, da bi se tudi njim omogočilo vplačilo dodatnih delnic Nove KBM po 1,3 centa, a so možnosti za kaj takšnega majhne. Delnica Nove KBM tako stagnira pri 0,5 evra. Ljubljanski borzni špekulantje imajo kar nekaj možnosti za zaslužek, pa tudi za izgubo Na drugi strani pa se bistveno boljše držijo delnice Aerodroma Ljubljane (16 evrov), pa tudi Telekoma Slovenije, kjer se vrednost občasno približuje meji 110 evrov. Tudi pri Telekomu so napovedi o prodaji družbe, kakor da bo po nasprotnem predlogu izplačana precej višja dividenda - skupaj z vmesno dividendo kar dvanajst evrov bruto na delnico. To pa je tisto, kar investitorje žene k nakupu Telekomovih delnic.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 06. 2013 Stran: 4

Zakon o prevzemih Odbor za gospodarstvo podprl spremembe zakonodaje na tem področju - ATVP opozarja na pomanjkljivosti novele, gospodarstvo jo podpira

Ljubljana - Državni lastniki, ki jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odvzela glasovalne pravice v nekaterih družbah, bodo očitno po novem na skupščinah teh družb lahko glasovali o dokapitalizacijah. Poleg tega prevzemnikom pet let ne bo treba dati prevzemne ponudbe, če bodo prevzemni prag presegli zaradi reševanja podjetja.

To določa novela zakona o prevzemih, ki jo je včeraj podpri odbor za gospodarstvo. ATVP je glasovalne pravice zaradi kršitev zakonodaje vzela državnim lastnikom v Aerodromu Ljubljana, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Pivovarni Laško, Krki, Petrolu, NKBM in Abanki. Po določbah novele bo lahko ATVP državnim lastnikom povrnila glasovalne pravice o tistih skupščinskih sklepih, ki so nujno potrebni za zaščito javnega interesa, kar zajema tudi delovanje ekonomskega sistema torej, denimo, o dokapitalizacijah.

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2013 Stran: 7

Mali delničarji s skupaj blizu šestimi odstotki kapitala (Modra zavarovalnica, Intersvet, skladi KD, Perspektiva FT, NFD 1, DBS, pokojninska družba A in kritni sklad PPS ter oba holdinga Vizija) za julijsko skupščino delničarjev Telekoma Slovenije predlagajo, da sme družba v roku treh let dokupiti do deset odstotkov vseh svojih delnic. Telekom Slovenije ima trenutno v lasti že 0,46 odstotka lastnih delnic. Prav tako isti delničarji predlagajo izplačilo skupne dividende v višini dvanajst evrov bruto na posamezno delnico namesto trenutno predlaganih 5,16 evra bruto. Marca je že bilo izplačanih za 24 milijonov evrov vmesnih dividend ali 3,7 evra bruto na posamezno delnico, zdaj omenjeni delničarji Telekoma predlagajo izplačilo dodatnih 8,3 evra bruto na posamezno delnico oziroma skupno še domala 54 milijonov evrov.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2013 Stran: 9

Delitev dobička Odkupovanje lastnih delnic? Država bi izplačala ves bilančni dobiček

Ljubljana - Mali delničarji Telekoma Slovenije s prvopod pisanim predsednikom uprave Modre zavarovalnice in predsednikom nadzornega sveta Telekoma Slovenije Borutom Jamnikom so z nasprotnim predlogom predlagali dodatno izplačilo dividende v višini 8,30 evra, namesto 1,46 evra, kot je predlagalo poslovodstvo.

S predlogom so Modra zavarovalnica, Intersvet, Perspektiva FT, KD Skladi, NFD, Vizija holding ena, Vizija holding, DBS in Pokojninska družba A, ki imajo skupaj 5,89 odstotka delnic Telekoma Slovenije, prehiteli državo. Ta je imela sodeč po četrtkovi seji skupščine delničarjev Aerodroma Ljubljana, ko so si ti na predlog države razdelili ves bilančni dobiček, po vsej verjetnosti podoben namen.

Isti delničarji so se podpisali tudi pod predlog za triletno pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic, ki bi jih lahko kasneje prodali morebitnemu strateškemu naložbeniku, Telekom Slovenije pa bi po navedbah predlagateljev pridobil priložnost, da sodeluje pri vzpostavljanju ciljne lastniške strukture. Četrtino lanskega skoraj 101-milijonskega bilančnega dobička so si delničarji razdelili že z vmesno dividendo, 3,70 evra bruto na delnico. Uprava je predlagala, da bi si delničarji na prv ojulijski skupščini razdelili še 9,5 milijona evrov, 1,46 evra bruto na delnico, država pa bi skupaj s svojima Kadom in Sodom dobila še manj kot sedem milijonov evrov. Dividenda na delnico za leto 2012 bi bila tako skupaj 5,16 evra.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.

Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Medij: Večer Avtorji: Topla Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 06. 2013 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Ker so nekateri lastniki slovenskih borznih podjetij na čelu s slovensko državo v težki finančni situaciji, je letos veliko (nasprotnih) predlogov, s katerimi se skuša dvigovati izplačilo dividend. Pričelo se je na aprilski skupščini Petrola. Že v prvotnem predlogu same uprave in nadzornega sveta največje slovenske energetske družbe je bil predviden dvig bruto dividende z lanskih 8,25 na letošnjih 8,50 evra na posamezno delnico, a na sami skupščini je bil znesek dodatno povišan na 10 evrov ali na skupni bruto znesek 20,62 milijona evrov. Tudi v Salusu je bilo za letos sprva skupaj z vmesno dividendo predvideno izplačilo 25 evrov bruto na posamezno delnico, na sami skupščini pa je državni Sod uspel s predlogom 30 evrov bruto dividende ali v skupni višini 3,65 milijona evrov. Društvo malih delničarjev VZMD je ta teden uspelo z nasprotnim predlogom pri delitvi dividend Cinkarne Celje, kjer sprva izplačilo ni bilo predvideno, na koncu pa so delničarji potrdili izplačilo 6,50 evra bruto na posamezno delnico ali skupno 5,28 milijona evrov. Precej višjo dividendo (za prednostno delnico 0,74 in za navadno delnico 0,63 evra) od prvotno predlagane so izglasovali v četrtek tudi delničarji ljubljanskega Aerodroma in med lastnike razdelili ves bilančni dobiček v višini 2,6 milijona evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 06. 2013 Stran: 9

Na prihajajoči skupščini Telekoma Slovenije naj bi delničarji odločali tudi o nasprotnem predlogu, da se jim izplačajo maksimalne možne dividende, kar sto milijonov evrov

Vse kaže, da Telekom Slovenije letos med delničarje ne bo razdelil le dobrih 33 milijonov evrov dividend, kot je bilo najprej predvideno, ampak kar trikrat toliko. Skupščina, ki bo 1. julija, naj bi odločala tudi o predlogu, naj se delničarjem izplača ves bilančni dobiček - sto milijonov evrov.

Ali je država na Telekom v osemdnevnem zakonskem roku res vložila nasprotni predlog glede uporabe bilančnega dobička, včeraj ni bilo mogoče uradno preveriti. »Sod dejanj na prihodnjih skupščinah ne komentira,« so nam sporočili iz družbe, ki zastopa nekaj manj kot 69 odstotkov lastništva v Telekomu. Tudi v Telekomu niso mogli potrditi, da bi prejeli nasprotni predlog, saj da gre za cenovno občutljivo informacijo.

Uprava in nadzorni svet Telekoma sta predlagala, naj se blizu 11.600 delničarjem ob že potrjeni 24 milijonov evrov visoki vmesni dividendi izplača še dodatnih 9,5 milijona evrov oziroma 1,46 evra bruto za delnico. Ce bi bil predlog sprejet, bi delničarjem letos izplačali skupno 5,16 evra bruto za delnico. To je 26 odstotkov manj kot lani in bi bilo v skladu s Telekomovo dividendno politiko, ki predvideva delitev do največ tretjine bilančnega dobička. Preostalo bi šlo v druge rezerve in se preneslo v naslednje leto. Očitno pa vlada, ki si od prodaje Telekoma obeta prilive v proračun, ne deli takšnega mnenja.