Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 09. 02. 2013 Stran: 17
Blaž Košorok, prvi mož energetske družine
Pravnik, nekdanji direktor ljubljanske toplarne, zdaj prvi mož največje slovenske energetske skupine, ki pa ji manjka korporativnega upravljanja in je talka interesov različnih »dolin« in politike. Košorok se tega ne boji; pravi, da bi politika morala prevzeti odgovornost za svoje kadrovanje. Sam se denimo ne strinja z zamenjavo v Elesu.
Termoelektrarno Šoštanj in največji projekt slovenske energetike, šesti blok, po odstopu Simona Tota zdaj vodi Franc Rosec, kije umaknil pooblastilo odvetnici za zastopanje v primeru tožbe TEŠ proti nekdanjim vodilnim, tudi njemu in Urošu Rotniku.
Rosca je nadzorni svet imenoval za vršilca dolžnosti direktorja, in to za šest mesecev. Vršilec dolžnosti je sicer termin, ki ga pravna terminologija ne pozna. Medalja s tožbo ima dve plati. Meni se pa zdi sporno dejanje tistih, ki so odvetnici naročili, naj napiše odškodninsko tožbo. Ni pa jasno, zakaj tožba ni bila vložena prej, saj je dobila odvetnica za to nekaj deset tisoč evrov honorarja, tožba pa je ležala nekje skoraj leto dni. Pooblastil in odprtih sodnih zadev pa ob predaji poslov ni bilo. Bojim se, da je bila to samo grožnja za nasprotnike Simona Tota in nove ekipe. Ista odvetnica je s pooblastilom HSE pred enim letom v petih dneh sestavila kazensko ovadbo zoper Rotnika. Nisem odvetnik Franca Rosca in »dolinarjev«, njihove zdrahe me ne zanimajo, pomemben je projekt TEŠ 6 in tega bom dokončal.
Bo objavljen razpis za novega direktorja?
Bo. Ne nazadnje nas opazujejo take ustanove, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj. Zamenjave direktorjev v ključnih fazah projekta niso niti dobre niti primerne in se jim je treba, če se le da, izogniti.
Se Totovi zamenjavi ni dalo izogniti?
Predstavljeni očitki so bili tako hudi, da bi mi morali odgovarjati javnosti, če menjave na direktorskem položaju ne bi bilo. Dokazi so bili predstavljeni na odboru za aktivni nadzor. Simon Tot je imel priložnost za obrambo, vendar ni oporekal, temveč se je odločil, da je v tem trenutku tako zanj kot za projekt najbolje, da odstopi. Bankam sem tudi predstavil razloge za odstop direktorja. Ne želim vtisa, da je Tot pripeljal projekt do poroštva države, zdaj ga pa ne potrebujemo več.
Tako je bilo videti.
Ni res. Če bi ga izsiljevali, če bi bili politični pritiski, bi mogoče bilo tako. Je Tot v kakšni stranki? Je nadzorni svet politični organ? Ne vem.
Nekateri so.
Jaz sem slišal očitke zoper sebe, da se nisem z nikomer posvetoval o imenih novih nadzornikov TEŠ.
Po kakšnih merilih pa so bili izbrani?
Strokovnih. Prepričan sem, da bodo trije nadzorniki, ki jih je predlagal HSE, odlično opravljali svoje delo, ker so iz različnih profilov. Dr. Roman Šturm je profesor strojništva; mag. Marjan Ravnikar je bil že nadzornik v HSE in pozna tematiko, je finančni strokovnjak, ki zna brati izkaze in najti nepravilnosti v podrobnostih; Janja Špiler je pa pravnica. To je zelo dobra kombinacija. A ne gre za to. Prepričan sem bil, da je Tot svoje delo zelo dobro opravljal, imel je moje polno zaupanje do predložitve dokazov o nepravilnostih. V takem trenutku ne moreš reči, bomo že.
To so očitno govorili od začetka projekta.
Lahko tudi tako gledaš, da se je tako delalo. To je vzorec vedenja, ki ga je nujno treba zamejiti s pravilnim korporativnim upravljanjem.
Je cela organizacija pripravljena na pravilno korporativno upravljanje?
V tem trenutku se pripravlja na to. Pričakujem odpore; nihče ne mara, ko te nekdo začne intenzivneje nadzorovati. Če si bil prej relativno zelo svoboden, se boš uprl.
Ampak ta sistem je vse z željami po urejanju in tesnejšem nadzoru izvrgel.
Prepričan sem, da se meni to ne bo zgodilo. Kaj je bil namen ustanovitve HSE? Da je krava molznica za primere, ko lokalnim direktorjem zmanjka denarja za projekte? HSE je obvladujoča družba. Zavedam se, da je v skupini 1300 rudarjev pa da je skoraj 400 ljudi zaposlenih v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) in da je to kokoš, ki nese zlata jajca, vendar so to odvisne družbe. To pomeni, da je vrh vodstvo holdinga s podpornimi službami, ki ima jasno napisano strategijo, ima koncept, kako stvari upravljati, ki financira in, zlasti, skrbi za uresničevanje strategije. Tega pa tu ni bilo. Vztrajam, da se začnemo resno pogovarjati in HSE preoblikujemo v pravi pogodbeni holding, kar je bil tudi prvi namen. To je želja, za katero se bom zelo zavzemal, ker obstajajo sinergije, ki se jih da izkoristiti na mnogih področjih. Poleg tega pa čim prej sprejmimo še strateški razvojni koncept.
Kakšne sinergije in kaj je treba najprej storiti?
Odpraviti razmejitev med hidro in termo. Včasih slišim pripombe, češ, »hidraši financiramo TEŠ 6«. Že res, vendar je to skozi delitev prihodkov. Ampak DEM v tem času še niso pripravile resnih projektov. Imamo sicer hidroelektrarne na spodnji Savi. Tri že delujejo: Boštanj, Blanca, Krško, ki letos dobi uporabno dovoljenje. V načrtu sofe Brežice in Mokrice, gremo naprej proti Hrvaški. Pogovarjamo se s HEP, oni imajo tudi velike načrte za naprej. To je potencial, ki se ga da izkoristiti. Tu je tudi srednja Sava, ki je ne pozabljamo. Celotna veriga desetih hidroelektrarn bo zgrajena, od Medvod do Suhadola. Priložnost sta tudi Mura m Soča s pritoki.
Bo Ljubljana dobila jezero?
Ne vem, ali ga bo dobila. Dodana vrednost bi sicer bila ogromna. Imamo vrhunske inženirske ekipe, za zdaj tudi še nekaj gradbenih podjetij. Poleg tega je znano, da se je podtalnica ob Savi v Ljubljani znižala za osem metrov. Akumulacija bi jo spet dvignila.
Do načrtovanih hidroelektrarn je zdaj potegnjen tudi nov daljnovod. Kje je zdaj projekt?
V prvem letošnjem kvartalu bomo podpisali koncesijsko pogodbo za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. V tem projektu sodelujemo z drugim energetskim stebrom Gen Energijo. Tudi to dokazuje, da serJa sodelovati. Želim preseči pregrade med dolinami in regijami. Če imamo dva stebra, ne pomeni, da se moramo gledati prek daljnogledov na puškinih ceveh.
Ima HSE dovolj denarja za vse te ambiciozne načrte?
Likvidnostno in finančno smo bili zaradi TEŠ 6 izpostavljeni kot še nikoli v zgodovini. Kar 300 milijonov evrov smo vložili v Šoštanj, kar je približno slabih deset odstotkov vsega poslovanja. Kot Sahara vodo čakamo sprostitev posojila Evropske investicijske banke. Mogoče pa je čas, da se ozremo po strateških partnerjih. Če pogledaš stopnjo zadolženosti HSE, je načrt gradnje desetih hidroelektrarn na srednji Savi za 1,3 milijarde evrov bolj podoben sanjam, če ne bo ustrezne finančne konstrukcije. Priložnost so kohezijska sredstva.
V Sloveniji velja, da vode ne smemo prepustiti tujcem.
Srednje Save mi ne izkoriščamo v energetske namene. Imamo potencial, a ga ne bomo izkoristili, ker nam bo tujec Savo v škornjih odnesel v Avstrijo? Ne govorim o vstopu v lastništvo HSE, govorim o partnerstvu, ki ga je mogoče prenesti tudi kam drugam. Treba je tudi opozoriti, da smo pred skoraj desetletjem vstopili v EU z vsemi načeli, ki tam veljajo.
Kako se bo prekvasila skupina HSE?
Pametne družbe se povezujejo, da najdejo sinergije in postanejo močnejše. HSE kot skupina ima neverjetno znanje. Odkopna metoda Premogovnika Velenje je med najboljšimi na svetu. Zakaj ne bi smel direktorju reči, naj okrepi dejavnost v Turčiji, doma pa proda kakšen hotel? Ne samo da bomo preživeli kot največji proizvajalec električne energije v Sloveniji, svoj položaj bomo še okrepili.
Zgolj s hidroelektrarnami?
Ni nujno samo voda, lahko je tudi les. V Termoelektrarni toplarni Ljubljana imajo z lesno biomaso dobre izkušnje. Za obnovljive vire je na voljo kohezijski denar, kjer je tudi denar za ureditev infrastrukture, kar je treba opraviti ob gradnji hidroelektrarne. Naša želja je, da izkoristimo to, kar imamo doma, tudi premog, in zagotavljamo zanesljivo ter tudi trajnostno oskrbo z energijo.
Mali delničarji Premogovnika Velenje zahtevajo višjo ceno premoga. Je to v skladu z vizijo?
Zakaj bi zvišali ceno premoga? Ključ za uspešnost termoelektrarne v Evropi je bližina premogovnika, saj tako odpadejo visoki transportni stroški. Lahko šoštanjski lignit prodaš kjer koli drugod? Voziti premog s kurilno vrednostjo 10 gigadžulov na tono je nekaj drugega kot voziti premog z dvakrat višjo kurilno vrednostjo. Težko je ta lignit primerjati s premogi, ki so tržno blago, in skoraj nemogoče mu je določiti borzno ceno. Upravi Premogovnika Velenje je naloženo, da z racionalizacijo poslovanja in zmanjšanjem poslovnih odhodkov spravi ceno gigadžula na 2,25 evra do leta 2015. Imajo naložbo NOP2, nov odkopni jašek, kar bo skrajšalo transportne poti in zmanjšalo število zaposlenih. Do leta 2015 morajo stroške znižati za približno 26 milijonov evrov, za približno sedem milijonov bo treba zagotoviti z zunanjo realizacijo, 19 milijonov pa z dezinvestiranjem oziroma prodajo družb, ki niso v osnovni dejavnosti, in tistih, ki lahko same preživijo na trgu.
To se bo glede na že nekatere dosedanje izjave obrnilo proti Ljubljani.
Mi ne zahtevamo znižanja cen, zahtevamo le spoštovanje podpisanih pogodb in sledenje noveliranemu investicijskemu programu za TEŠ 6. To ni Ljubljana ali mali delničarji, ki ne morejo zahtevati višjih cen. Saj menda ne mislijo, da bi imel Premogovnik Velenje z višjo ceno dobiček?
Kolikšna je možnost za združitev Premogovnika Velenje in TEŠ?
To je ena izmed poti. V Premogovniku Velenje je korporativno upravljanje za nekaj let izostalo, tudi nadzora ni bilo pravega.
Je predvidena še kakšna zamenjava vodstev podjetij?
Nekaterim direktorjem in nadzornikom bo zagotovo potekel mandat. Tam bo verjetno prišlo do zamenjav, odvisno od odločitev nadzornih svetov.
Kako je z vašim prevzemom trgovcev z elektriko in plinom?
Gre za miselni preskok, na katerega se moramo dobro pripraviti. Moja želja je, da gre HSE v to postopoma, za zares premišljenimi prodajnimi produkti. V tem krogu, kjer je konkurenca čedalje močnejša, se ne da trga osvojiti z jurišnimi akcijami, to se na dolgi rok ne izkaže za dobro, kar se je zdaj pokazalo pri Gen-I, ki je moral podražiti elektriko. Naša želja je, da se pojavimo z nadgrajenimi storitvami za končne odjemalce energije. Smo največji proizvajalec elektrike, vsi distributerji elektrike so naši kupci in tu je mogoče najti nekaj sinergij. Sicer smo s pogovori za prevzem tržnega dela najdlje z Elektrom Gorenjska. Plin zahteva več znanja. Nekaj podobnosti je, so pa tudi razlike.
Gotovo so načrti še bolj ambiciozni?
Moja želja je narediti načrt za gradnjo novih proizvodnih virov energije. Zakaj ne bi rekli, da bomo postavili toliko elektrarn, da bomo elektriko izvažali? Priložnosti pa niso samo v Sloveniji, so tudi v tujini. HSE je kar pomemben igralec na Balkanu. Lahko bi oblikovali grozd zdravih podjetij, kot smo mi, Gen Energija, Petrol, pa kakšna inženirska in gradbena družba. To smo zdaj še sposobni narediti, a samo govorimo in delamo načrte. Če ne bomo pravočasno zraven, nas na teh trgih ne bo.
Premogovno zgodbo bi radi nadaljevali tudi v Trbovljah. Je to smotrno?
Predpostavimo, da odprejo rudnik Brnica, čemur osebno nisem najbolj naklonjen. To bi bilo zgolj podaljševanje agonije ljudi v dolini. V 15 letih so tam za zapiranje rudnika in za prednostno dispečiranje dobili približno 200 milijonov evrov. Kaj so naredili s tem? Kaj lahko pokažejo? V Šoštanju in Velenju imajo že uspešna podjetja, ki se ukvarjajo z inovativnimi izdelki, izdelali so tudi zelo uspešne spodnjice, eno podjetje uspešno konkurira pri projektih hidroelektrarn. Premog iz Brnice naj bi po njihovih zagotovilih stal 2,6 evra na gigadžul. Na leto v Trbovljah pokurijo 600.000 ton premoga, iz Brnice pa bi ga nakopali 200.000 ton. Zato bi ga bilo treba voziti iz Šoštanja in iz uvoza, pri čemer zagotovljena cena pade, z njo pa tudi vsa ekonomika. Pa še kopati bi začeli čez dve leti.
Kaj torej narediti s Trbovljami? Jih je smiselno prodati Rusom?
Na podlagi dokumentov, s katerimi razpolagamo, je pri ceni premoga 2,6 evra TET vreden 13 milijonov evrov. Pri ceni 2,9 evra pa le še 4 milijone evrov. Knjigovodska vrednost TET je 24,5 milijona. Oni bi pa šli v 70-milijonsko naložbo. Ruski investitor je ponudil štiri milijone evrov, obnovo kotla do višine 70 milijonov evrov in ohranitev delovnih mest, pri čemer pravila igre niso bila določena in ni bilo zagotovila, da ne bo čez tri leta izginil. Zato bom zahteval strokovno pripravljen mednarodni razpis; če so resni, se bodo ; prijavili. Ena izmed idej, ki pa jo lokalne skupnosti zavračajo, je termična obdelava j, odpadkov. Lokacija je na sredi Slovenije, • na deponiji pepela bi lahko postavili center za zbiranje, za sežig goriva iz odpadkov pa bi jim še plačevali. Še daljinsko ogrevanje bi lahko uredili, čeprav tehniki pravijo, da je za take projekte najboljša greenfield naložba v elektrarno. Samo priklop na elektriko potrebuješ.
Ampak to ni učinkovito.
Je pa stroškovno izvedljivo, saj ti plačajo za kurjenje goriva.
Za vsak projekt v Sloveniji se oblikujejo skupine nasprotnikov, tako za termoelektrarne kot hidroelektrarne in vetrnice. Je rešitev za to?
Prav je, da okoljevarstvene organizacije delajo in ozaveščajo ljudi. Pozdravljam tudi njihov pogum, da vstanejo in rečejo, da so proti. Verjetno so jih v nasprotju z načeli korporativnega upravljanja velikokrat prepozno vključili v projekte. Pričakujem pa, da bodo tudi oni prisluhnili nasprotnim argumentom. Nikoli se ne bomo strinjali, da je treba projekt nadomestnega bloka v Termoelektrarni Šoštanj, ki bo znižal emisije, ustaviti. To bi potopilo slovensko energetiko in pomenilo dve milijardi ali več evrov stroškov. Tem ljudem, ki te dni zahtevajo od EIB in EBRD, da ne sprostita posojil, se je očitno zmešalo.
Bodo gospodarji te države pustili dovolj časa za vse načrte?
Zakaj bi me pa zamenjali? Sem kaj narobe naredil?
Kot je slišati, ne poslušate radi ukazov.
Res ne. Tu je bil prejšnji nadzorni svet, ki me je pred imenovanjem zasliševal poldrugo uro. Če ne bi bil dovolj sposoben, me verjetno ne bi imenovali na ta položaj. Nikoli si sicer nisem zatiskal oči, da politika nima vloge pri kadrovanju, tudi v energetiki. Menim pa, daje s tem, ko nekdo nekoga pokliče in reče, da je treba imenovati tega človeka na ta položaj, ta politični nekdo prevzel tudi odgovornost za imenovanega. Tako kot jaz prevzemam odgovornost za tri nove nadzornike TEŠ.