Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 01. 2014 Stran: 10
Razlastitev BS ne dovoli niti vpogleda v odločbe o izbrisu, pravijo mali delničarji
Ljubljana - Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je zaradi nedavne razlastitve imetnikov podrejenih obveznic Nove Ljubljanske Banke (NLB), Factor Banke in Probanke na upravnem sodišču sprožilo tri tožbe proti regulatorju bančnega trga Banki Slovenije.
Imetniki podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke so 18. decembra lani dokončno izgubili vse svoje premoženje. Njihovo razlastitev je uzakonila novembra lani sprejeta novela zakona o bančništvu, ki je Banki Slovenije (BS) podelila pravico odrediti odpis vseh podrejenih obveznic bank, čemur ostro nasprotujejo v VZMD, saj menijo, da je takšen ukrep neustaven. »Razlastitev je najbolj radikalen poseg v pravico lastnika,« je včeraj poudaril predsednik VZMD Kristjan Verbič. Združenje je že na začetku decembra vložilo zahtevo za ustavno presojo in zadržanje novele zakona o bančništvu, ker pa to razlastitve ni ustavilo, so šli zdaj še korak dlje in v imenu 293 razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic bank vložili tožbe na upravno sodišče.
V VZMD so ogorčeni, ker Banka Slovenije razlaščencem ni omogočila niti vpogleda v odločbe o izbrisu njihovega premoženja. »Te obveznice so bile z izrednimi ukrepi Banke Slovenije, izvršenimi 18. decembra 2013, izbrisane brez kakršnekoli obrazložitve, brez poplačila kakršne koli odškodnine, poleg tega pa razlaščenim imetnikom obveznic ni dovoljen niti vpogled v odločbe, s katerimi so bili razlaščeni, kar Banka Slovenije upravičuje s trditvijo, da naj bi bili v teh odločbah zaupni podatki,« so opozorili v včerajšnjem sporočilu za javnost. Opozarjajo tudi, da so s tožbo pred upravnim sodiščem tako rekoč izčrpali pravne poti. »Ker je novembra sprejeta novela zakona o bančništvu razglasila vsa zagotovila prospektov o poplačilu obveznic za nična ; razlaščenim imetnikom pa prepovedala tožiti banko, katere obveznice so jim bile izbrisane, je upravni spor, ki je bil tako sprožen - poleg že vložene pobude za oceno ustavnosti - edino preostalo pravno sredstvo razlaščenih imetnikov obveznic«
VZMD ni edino, ki se je zaradi sporne razlastitve imetnikov podrejenih obveznic domačih bank obrnilo na ustavno in zdaj še upravno sodišče. V prvi polovici decembra lani so pobude za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu kar deževale; vložili so jih Društvo malih delničarjev Slovenije (MDS), varuhinja človekovih pravic, potem spet VZMD, a vse to ni ustavilo izvajanja zakona in dokončnega izbrisa imetnikov. Evropska komisija namreč zahteva, da morajo stroške sanacije bank, ki jim pomaga država, nositi tudi lastniki kapitala banke, torej tudi lastniki podrejenih obveznic.