Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 05. 2014 Stran: 7
Pred "odmrznitvijo" investicij v ČHE Kozjak in HE na Muri v preverjanje ekonomske upravičenosti. HSE lani z 1,6 milijarde evri prihodkov in 75 milijoni čistega dobička
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) so včeraj predstavili lanske in letošnje poslovne rezultate ter se odzvali na kritike sindikatov in predstavnikov svetov delavcev nad nekaterimi sprejetimi ukrepi. Blaž Košorok, generalni direktor HSE, je dejal, da so 1,6 milijarde evrov lanskih prihodkov, 104 milijoni evrov dobička iz poslovanja in 75 milijonov evrov ustvarjenega čistega dobička v zaostrenih razmerah na evropskem trgu električne energije jasni kazalniki, da HSE ni v razsulu in da pri njih ni kaosa, kot želijo nekateri prikazati. Lani so družbe HSE proizvedle skupno za 8,3 teravatne ure električne energije, s čimer so načrte presegle za dva odstotka. Na nerevidirane poslovne rezultate bi lahko imele vpliv še morebitne slabitve, ki bodo znane po zaključenih revizijah v Premogovniku Velenje, Termoelektrarni Šoštanj in Termoelektrarni Trbovlje. Predvsem zaradi ugodnih hidroloških pogojev so v prvem četrtletju za 28 odstotkov presegli načrte in dosegli za 26 milijonov evrov čistega dobička.
Za Teš sto milijonov evrov letno
Košorok meni, da bo leto 2014 leto resnice za HSE, ko bo treba odgovoriti na vprašanje, ali bo Premogovnik Velenje lahko dobavljal premog po obljubljeni ceni 2,25 evra za gigadžul za Teš 6. Opraviti morajo tudi tako imenovani test zasebnih investitorjev, po katerem bodo lahko definirali, ali bi bila morebitna dokapitalizacija za potrebe financiranja investicije v Teš 6 nedovoljena državna pomoč. "V naslednjih letih bo moral HSE samo za poplačilo obrokov glavnice in obresti zagotoviti okoli sto milijonov evrov letno. Če želimo ob tem financirati še dodatne energetske naložbe, bo treba zniževati stroške vzdrževanja, storitev, blaga in šele nazadnje stroške dela," je dejal in dodal, da v skupini HSE trenutno okoli 112 zaposlenih izpolnjuje pogoje za upokojitev. A da po trenutni zakonodaji delodajalec ne more prav veliko storiti, čeprav Košorok meni, da bi bilo treba dati možnost zaposlitve mlajšim. Tudi v Dravskih elektrarn Maribor (DEM) nekaj zaposlenih v vrhu družbe izpolnjuje te pogoje, je dodal. Na vprašanje, za koliko bodo zniževali plače v skupini, ni konkretno odgovoril, saj o plačah po individualnih pogodbah lahko odločajo, ne morejo pa mimo kolektivne pogodbe spreminjati plač: "Potrebovali bi junaka, ki bo odpovedal kolektivno pogodbo elektrogospodarstva, ker je zastarela, a predtem bomo v HSE opravili novo sistematizacijo delovnih mest in poenotili plačne sisteme."
Očitno v HSE še naprej ostaja zamrznjen projekt DEM ČHE Kozjak, ki se mu je od včeraj pridružila še investicija v hidroelektrarne na Muri. Ta gre, potem ko je že izpadla iz koalicijske pogodbe danes že nekdanje vlade, v ponovno preverjanje ekonomske upravičenosti in bo po besedah dr. Tomaža Štoklja, izvršnega direktorja trženja v HSE, čakala na državne mehanizme za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti CRM po vzoru Evrope: "Trenutne tržne razmere ne omogočajo praktično nobene investicije v proizvodne zmogljivosti razen subvencioniranih obnovljivih virov in silijo proizvajalce v zapiranje obstoječih elektrarn."
Nadzornika v spornem obdobju
Košorok in Štokelj sta zavrnila še očitke študije na trženje z električno energijo, ki jo je pri EIPF naročil Sindikat delavcev dejavnosti energetike Branka Sevčnikar ja in ki sta jo pripravila ter interpretirala dr. France Križanič in dr. Žan Jan Oplotnik. Dejala sta, da so presenečeni, da je renomirani inštitut metodološko, vsebinsko in razlagalno študijo opravil pomanjkljivo. Košorok je dodal, da bo HSE zaradi vsebinskih napak, ki škodijo poslovnim interesom družbe, te ustrezno zaščitil. "Pri tem je zanimivo, da sta tako Križanič kot Sevčnikar v ključnem obdobju odločanja o investiciji v Teš v letih 2007 in 2008 skupaj sedela v nadzornem svetu HSE, torej v času, ko naj bi se dogajalo kar nekaj stvari, ki jih preiskujejo. S tem ne namigujem na njuno kakršnokoli vlogo pri tem, morda pa sta želela nekatera dejstva prikazati drugače."
Košorok še naprej zagovarja "prvomajske" statusne spremembe v treh hčerinskih družbah - DEM, Teš in SENG - kot domeno lastnika in ne razume "upora" sindikatov ter svetov delavcev, za katere da se bo izkazalo, da niso stranka v tožbenem postopku. Sindikate je še poslal iz okopov k razmišljanju, kaj je njihova glavna naloga, in dodal, da poslovodstvo zaradi groženj s stavko ne bo umaknilo ukrepov za racionalizacijo poslovanja. Na koncu je Košorok dejal, da so burne reakcije lokalnih skupnosti na avtonomne upravljavske pravice zgrešene in skregane z logiko zakona o gospodarskih družbah.