Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 09. 2009 Stran: 21
Ljubljana - Bine Kordež in Roman Glaser, predsednika uprav Merkurja in Perutnine Ptuj, sta z medsebojno lastniško povezavo obeh družb poskrbela, da bo delni menedžerski prevzem Perutnine Ptuj pomagal financirati Merkur, menedžerski prevzem Merkurja pa Perutnina Ptuj. Ta teden objavljeno letno poročilo Perutnine Ptuj namreč razkriva, da Merkur kot največji lastnik Perutnine Ptuj ne more prosto razpolagati s svojim 24-odstotnim deležem v Perutnini, niti s svojim 3,77-odstotnim deležem v Merkurju.
Še več, Perutnina Ptuj ima celo predkupno pravico do Merkurjevega deleža v Perutnini, Merkur pa predkupno pravico do deleža Perutnine Ptuj v Merkurju. S tem manevrom si je Merfm (v lasti Merkurjevih menedžerjev) zagotovil, da bo 26 milijonov evrov vreden nakup Merkurjevih delnic pokril kar Merkur, podobno kot bo 26 milijonov evrov vreden nakup delnic Perutnine Ptuj namesto Holdinga PMP (v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj) pokrila Perutnina Ptuj.
V primeru, da bi Perutnina Ptuj in Merkur uveljavila predkupno pravico, bi kršila zakona o gospodarskih družbah, po katerem ima lahko delniška družba v lasti največ 10 odstotkov lastnih delnic. Natanko toliko jih Merkur že ima (konec preteklega leta je od Merflna kupil za več kot 50 milijonov evrov lastnih delnic), medtem ko ima Perutnina Ptuj v lasti 1,2-odstotni delež lastnih delnic, tega pa z občasnimi nakupi še dodatno povečuje. Ob tem ne gre spregledati možnosti, da bi se odločili za postopni odkup omenjenih delnic s sočasnim umikom obstoječih lastnih delnic v breme kapitala. Na vprašanje, kako so lahko sklenili tovrstno pogodbo, nam niti Kordež niti Glaser nista želela odgovoriti.
»Podrobnosti posameznih pogodb, še posebno bilateralnih, seveda ne moremo razkrivati, sploh ne brez izrecnega soglasja drugega pogodbenega partnerja,« je dejal Glaser, podoben odgovor nam je posredoval tudi Kordez. Ker bi bila prekoračitev 10-odstotne omejitve sklada lastnih delnic nezakonita, bi lahko po zakonu vsak delničar Merkurja oziroma Perutnine Ptuj zahteval ničnost nakupa in prodajnih pogodb. V primeru Merkurja je realno sicer le malo možnosti, da bi se kateri od delničarjev odločil za ta korak. Merfin ima namreč v lasti 57,5 odstotka Merkurja, za preostali delež ima sklenjene opcijske pogodbe, med drugim s Savo, katere tretjinska lastnica je država in ki ima več kot 16.000 malih delničarjev.
Mnogo večja verjetnost je, da bi se za to odločil kateri od 10.000 delničarjev Perutnine Ptuj, med njimi je tudi veliko zaposlenih. Medsebojna lastniška prepletenost obeh družb je po eni strani finančno razbremenila Merfin in Holding PMP, vendar na drugi strani stroške zdaj plačujeta Perutnina Ptuj in Merkur. Ker sta bila oba nakupa financirana pretežno s posojili, vsako leto medsebojnega lastništva Merkur oziroma Perutnino Ptuj stane okoli milijon evrov, kolikor znašajo stroški obresti za posojila. Očitkov, da je bil vstop Merkurja v lastništvo Perutnine Ptuj v interesu družbe Merfin in ne v poslovnem interesu Merkurja, Kordež včeraj ni želel komentirati. Prav tako na te očitke neposredno ni želel odgovoriti niti Glaser, ki pravi, da ima Holding PMP v lasti le desetino Perutnine Ptuj.
Vendar pa opozorimo, da ima Holding PMP s Perutninsko zadrugo Ptuj, Zlato Moneto II in Probanko, ki so sodelovale pri prevzemu Perutnine Ptuj, sklenjen delničarski sporazum, ki velja še dobrih osem let. Če bi se kateri izmed članov konzorcija v tem času odločil prodati svoje delnice, bi imel Holding PMP predkupno pravico, kar nakazuje, da namerava menedžment sčasoma prevzeti tudi ključno vlogo v lastništvu Perutnine Ptuj.
Holding PMP in Skupina Perutnina Ptuj v številkah Holding PMP Največji lastnik Roman Glaser (21,7%) Največja naložba Perutnina Ptuj (10,3%) Finančni dolg* 6,1 Kratkoročne finančne obveznosti* 5,7 Dolgoročne finančne obveznosti* 0,5 Delež obveznosti v sredstvih** 66,8 Čisti dobiček* -0,1 Skupina Perutnina Ptuj Čisti prihodki od prodaje* 233,3 EBIT* 7,4 EBITDA* 19,5 Čisti dobiček* 3,4 Kratkoročne finančne obveznosti* 76,3 Dolgoročne finančne obveznosti* 42,0 Sredstva* 326,3 Kapital* 119,3 Delež obveznosti v sredstvih** 63,4 Število zaposlenih 3158 *v mio EUR **v odstotkih (Vir: Perutnina Ptuj, dokumentacija Dnevnika)
Dobiček Skupine Perutnina Ptuj odnesli večji stroški obresti Skupina Perutnina Ptuj je leto 2008 zaključila z 233,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 23 odstotkov več kot leta 2007, medtem ko so se prihodki matične družbe zvišali za deset odstotkov. Rast prodaje se ni odrazila na dobičku. Čisti dobiček Skupine Perutnina Ptuj se je namreč zmanjšal za polovico na le 3,4 milijona evrov. Za 10,3 odstotka je bil manjši tudi dobiček iz poslovanja (EBIT), medtem ko se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) zvišal za 2,6 odstotka na 19,5 milijona evrov. Padec dobička je v veliki meri posledica večjega finančnega dolga Skupine Perutnina Ptuj. Dolgoročne finančne obveznosti so se namreč povečale kar za 17-krat na 42 milijonov evrov, kratkoročne pa za 69 odstotkov na 76 milijonov evrov.
Posledično so se finančni odhodki iz bančnih posojil povečali za 3,8-krat na 6,8 milijona evrov, finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti pa za 5,4 krat na 1,2 milijona evrov. Milijoni Perutnine Ptuj posojeni Infondu Holdingu, Sariniju... Predsednik uprave Infonda Holdinga Pierpaolo Cerani je pred dnevi v sklicu skupščine tudi uradno potrdil, da je bila ena večjih financerjev družbe Perutnina Ptuj. Tej namreč Infond Holding po zadnjih dostopnih podatkih dolguje 6,15 milijona evrov (brez upoštevanja obresti), omenjeno posojilo pa je po naših informacijah zavarovano z manjšinskim deležem v Savskih elektrarnah.
Perutnina Ptuj je lani neznanim družbam sicer posodila okoli 28 milijonov evrov, od česar po naših izračunih okoli pet milijonov evrov predstavljajo posojila družbi Sarini, prek katere Boris Pipan obvladuje lastništvo Etre 33. To posojilo je Sarini zavaroval z delnicami Etre 33, ki je bila še v začetku letošnjega leta tudi ena največjih lastnic Perutnine Ptuj (5,5-odstotni delež je v začetku leta prodala Merkurju). Komu poleg Infonda Holdinga in Sarinija je Perutnina Ptuj posodila preostalih 16 milijonov evrov, iz letnega poročila ni razvidno. Prav tako ni jasno, ali ne gre pri teh poslih za pomoč pri financiranju menedžerskih odkupov, ki jih je kreditirala Probanka. Perutnina Ptuj je 13,5-odstotna lastnica rednih delnic Probanke, katere predsednik nadzornega sveta je Roman Glaser.
Predsedniku uprave Perutnine Ptuj Romanu Glaserju (levo) ni treba skrbeti, kako bo družba Holding PMP, ki je v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj, financirala nakup 24 odstotkov Perutnine Ptuj, ki je zdaj v lasti Merkurja pod vodstvom Bineta Kordeža (desno). To bo namreč namesto Holdinga PMP storila kar Perutnina Ptuj, ki ima predkupno pravico do Merkurjevega deleža, razkriva letno poročilo.