Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka,D.T. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 05. 2015 Stran: 2
Zavarovalnica Triglav strateška, a bo postala le pomembna državna naložba, ko si bo država spet pridobila zamrznjene glasovalne pravice, pozneje bo 25 odstotkov in eno delnico v Triglavu upravljal demografskih sklad
Zavarovalnica Triglav bo strateška naložba države, je po včerajšnji vladni odločitvi sporočil finančni minister Dušan Mramor. Ena izmed 24 strateških naložb, torej. A strateška bo ostala le dotlej, dokler državnima lastnikoma, ZPIZ-u in SDH-ju, ne vrnejo zamrznjenih glasovalnih pravic. Pozneje bo Zavarovalnica Triglav le še pomembna državna naložba.
Strateški do odmrznitve glasovalnih pravic
Mramor je pojasnil, da so se tako odločili zato, ker je Agencija za trg vrednostnih papirjev državi v Zavarovalnici Triglav glasovalne pravice zamrznila, ko bo sprejet novi zakon o prevzemih, pa bi ta državnim lastnikom v Zavarovalnici Triglav omogočil, da bi jih znova pridobili. Kdaj naj bi se to zgodilo oziroma do kdaj bo Zavarovalnica Triglav strateška naložba, ni povedal, rekel je le, da je priprava zakona o prevzemih v zaključni fazi.
Kaj bi se zgodilo z državnim lastništvom v Zavarovalnici Triglav, če bi ostala zavarovalnica le pomembna naložba? Mramor je pojasnil, da 34,47- odstotni delež, ki je zdaj v lasti ZPIZ-a, ne bo smel pasti pod 25 odstotkov in eno delnico. "S posebnim zakonom, s katerim se bo oblikoval demografski sklad, se bo nato upravljanje naložbe v Zavarovalnici Triglav preneslo na ta sklad v omenjeni višini, SDH pa bo lahko svoj 28-odstotni delež v Zavarovalnici Triglav prodal po sprejemu zakona o demografskem skladu. Bolj preprosto povedano, Zavarovalnica Triglav bo pomembna naložba, v kateri bo do 25 odstotkov in en glas lastništva upravljal demografski sklad." Že prej je novinarjem povedal, da naj bi demografski sklad dobili do konca tega leta. Za takšno odločitev o Zavarovalnici Triglav je bil pomemben odgovor na vprašanje, ali bo Zavarovalnica Triglav ob hitri konsolidaciji zavarovalniškega trga lahko ostala samostojni igralec na regionalnem trgu jugovzhodne Evrope s svojo kapitalsko močjo, je pojasnil Mramor. In dodal: "Ocenil sem, drugi člani vlade pa so oceno sprejeli, da bo to v hitri konsolidaciji tega sektorja zelo težko, zato smo izbrali to rešitev, kjer ostane 25 odstotkov in ena delnica v rokah države oziroma demografskega sklada, SDH pa lahko delež proda. In ta del je tako velik, da smo ocenili, da bi verjetno neki strateški investitor bil pripravljen pod temi pogoji vstopiti in imeti Zavarovalnico Triglav za izhodišče za regionalno področje jugovzhodne Evrope."
NLB, Krka, Petrol, Sava, Pozavarovalnica Sava ...
Za NLB, Krko, Petrol, Savo, d.d., in Pozavarovalnico Savo, ki so sicer v klasifikaciji uvrščene med 21 pomembnih državnih naložb, so ministri tudi našli posebno rešitev. Za njih razpršenost lastništva ne bo veljala. Mramor je zatrdil, da za vsako od omenjenih naložb "točno vemo, zakaj je taka rešitev smiselna" in zakaj za druge to ne velja. V omenjenih podjetjih bo tako veljal princip, da drug posamezni delničar ne bo mogel imeti večjega deleža od države. Državni sekretar Metod Dragonja je pojasnil, da bodo to zagotovili tako, da bo morala te omejitve posamezna družba vključiti v svoj statut. Če bi torej novi lastniki podjetje dokapitalizirali, je pojasnil Mramor, bo morala država pač paziti, kaj bo počela s svojim deležem, pod 25 odstotkov in eno delnico pa ne bo smel pasti.
Gorenje, Sava in Terme Olimia so ostali med pomembnimi naložbami. Gorenje zato, ker je po Dragonji nosilec internacionalizacije in ima v Sloveniji razvojne in raziskovalne funkcije, predvsem pa so upoštevali, da ima država v Gorenju manj kot 20 odstotkov lastništva. Njegova uvrstitev med pomembne je torej le priznanje države, da si želi, da Gorenje svojo strateško vlogo ohrani in da ga bo država pri tem podpirala, je pojasnil Dragonja. In posebej zatrdil, da država ni dolžna v Gorenju svojega deleža povečevati do 25 odstotkov.
Za turistični kompleks Sava je Dragonja povedal, da se je znašel med pomembnimi naložbami države, ker je turizem naša strateška dejavnost, Sava pa je lahko nosilec razvoja, saj upravlja verigo 20 hotelov, od Bleda, Prekmurja do Obale. Podobno velja za Terme Olimia, le da so te pomemben regionalni igralec, razvojno zelo povezan z okoljem. Dragonja in premier Miro Cerar sta odločno zatrdila, da gospodarskega ministra Zdravka Počivalška popolnoma neutemeljeno cukajo za rokav, ali so Terme, kjer so, zaradi njegovega vpliva, saj se je iz tega odločanja Počivalšek izločil. Minister Mramor je zanikal tudi, da bi se s statusom, ki so ga dobile nekatere pomembne naložbe, odpovedali privatizaciji. "NLB je že Evropska komisija izbrala za sistemsko banko, ki je pomembna za nevtraliziranje gospodarskih šokov," je spomnil, odtod tudi zaveza, da bo država v njej ohranila 25 odstotkov in eno delnico.
Končni cilj osemodstotni donos
Za vsako do podjetij lahko argumentiramo, zakaj je razporejeno v strateško pomembno ali portfeljsko skupino, je trdil državni sekretar Dragonja. "Za vsako imamo pripravljene kazalce, po katerih jih bomo spremljali oziroma jim postavljali cilje. To pomeni, da so jasno opredeljena pričakovanja, ki jih bodo morala podjetja v državni lasti dosegati in nad uresničevanjem katerih bodo morali bdeti v podjetjih nadzorniki, uprave in tudi upravljalci državnega premoženja, pretežno SDH," je povedal. In kakšna so pričakovanja države? Koliko naj bi ji ta podjetja vračala, ne le finančno, pa vendar predvsem v dividendah? Dragonja je rekel, da je cilj, da bi donose podvojili v treh letih, končni cilj pa je osemodstotni donos na kapital. Ta je primerljiv z donosi, ki jih dosegajo podjetja v državni lasti v državah OECD.
Do včerajšnje vladne seje vroče razprave o tem, kaj katero od državnih podjetij čaka v prihodnosti, so tako v vladi ohladili z enotno in usklajeno odločitvijo, je zatrdil predsednik vlade Cerar.
Nismo odločali na pamet
Dušan Mramor, finančni minister, na vprašanje, zakaj pričakuje, da bo neki strateški kupec pripravljen vstopiti v partnerstvo z državo v Zavarovalnici Triglav in da bo celo poskrbel, da bo slednja postala odskočna deska za jugovzhodno Evropo: "Nobena od teh odločitev ni bila sprejeta na pamet. Kot veste, sem se sestal z množico investitorjev, investicijskih bank in smo se o vseh teh elementih pogovarjali in testirali tudi, kakšni bi bili interesi teh investitorjev tudi za ta naša podjetja. To, kar sem vam povedal, se je torej izkristaliziralo iz razgovorov z investitorji. Odločitev torej ni bila sprejeta na pamet."
Triglav tokrat z rastjo premije
Skupina Triglav je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem beležila 22 odstotkov več čistega dobička (31,1 milijona evrov) in obračunala za dva odstotka več kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije (260,1 milijona evrov). Končni podatki o poslovanju v prvem letošnjem trimesečju bodo objavljeni 22. maja. "Rezultati, predvsem pri dobičku, so nad našimi pričakovanji. Toda brez podrobnih podatkov je težko reči, koliko je bil višji dobiček posledica ugodnih razmer na področju škod in koliko je k dobičku prispeval naložbeni portfelj zavarovalnice. Rast premij je najverjetneje tudi posledica prevzema Skupne pokojninske družbe in ne toliko okrevanja samega zavarovalniškega trga. Tudi podatki Slovenskega zavarovalnega združenja kažejo, da v Sloveniji, ki predstavlja pretežni del premij Zavarovalnice Triglav, zavarovalne premije še naprej upadajo. Posledično tudi za skupino pričakujemo, da bistvene rasti premij letos ne bo oziroma se bo prirast zaradi prevzema nevtraliziral s pričakovano prodajo zavarovalnice na Češkem," je rezultate komentiral predstavnik Alte Invest Matej Šimnic.