Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 10
Pogovor z Nado Drobne Popovič, članico uprave SDH
Spregovorila je o energetiki, Telekomu, Luki Koper in usodi holdinga.
Ljubljana - SDH upravlja slabih 12 milijard evrov premoženja, čista dobičkonosnost pa je lani po prvih ocenah dosegla več kot pet odstotkov. Dovolj, da bo SDH obstal? »Ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripeljejo tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši,« pravi članica uprave SDH Nada Drobne Popovič.
Koliko znaša knjigovodska vrednost premoženja, ki je v upravljanju SDH, in koliko donos na kapital?
Skupna vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti RS in SDH je konec leta 2015 znašala 11,6 milijarde evrov in se povečuje. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je prav tako povečala, in sicer za 2,9 odstotne točke v letu 2015, kar je znašalo 4,7 odstotka, in gre za izjemen napredek, saj je v preteklosti znašala dober odstotek. Gre za rezultate na podlagi konsolidiranih izkazov vseh skupin družb, ki jih imamo v upravljanju, torej portfelja RS in SDH. Prvi interni izračuni za lani so pokazali, da bodo rezultati za leto 2016 še boljši in da govorimo o povprečni več kot petodstotni čisti dobičkonosnosti lastniškega kapitala v družbah, ki jih imamo v upravljanju.
Skoraj tretjino knjigovodske vrednosti premoženja predstavljajo naložbe v energetiki in večina te je za državo strateškega pomena.
Da, drugo tretjino pa družbe v infrastrukturnem sektorju. Naložbe v obeh so klasificirane kot strateške, kar pomeni, da moramo spremljati ne samo ekonomskofinančne, ampak tudi strateške cilje, in v energetiki je glavni cilj varna in zanesljiva preskrba z električno energijo. V tem trenutku so rezultati slabši, kar pa ne velja le za naše družbe, ampak družbe po vsem svetu, razlog pa so nizke cene električne energije. Termoobjekti imajo trenutno proizvodno ceno višjo, kot je tržna, zato so zelo pomembne različne kombinacije različnih virov energije. Za nas je ključno, da nimamo v skupini, tako HSE kot Gen energija, le termo- in jedrskih objektov, ampak tudi hidroelektrarne. Le s takšno kombinacijo energetskega miksa lahko ohranimo proizvodno ceno, ki bo omogočila dobičkonosnost.
Kot pomoč Tešu se je razmišljalo tudi o uvedbi prednostnega dispečiranja, za kar pa se vlada ni odločila. Naložila vam je pripravo alternativnih scenarijev.
Vse alternativne scenarije smo pripravili in jih posredovali pristojnemu ministrstvu za infrastrukturo. Zdaj se usklajujejo. Povedati je treba, da je skupina HSE iz naslova prestrukturiranja v zadnjih treh letih ogromno prihranila - slabih 120 milijonov evrov iz naslova stroškov dela, materiala in storitev. SDH kot upravljavec bo še naprej stremel k nadaljevanju prestrukturiranja skupine in prihranki se bodo še iskali, je pa jasno, da samo ti ne bodo dovolj in da bo treba najti alternativni vir. Če se cena električne energije ne bo več nižala, lahko skupina HSE v teh pogojih posluje pozitivno, moramo pa imeti pripravljen alternativni scenarij, če bi cena električne energije še padla.
Kakšne alternativne scenarije ste predvideli?
Iskali smo več možnih različic. Scenarijev je ogromno, v tem trenutku pa je še prezgodaj govoriti, kaj bodo zajemali.
Število članov v nadzornem svetu HSE ste nedavno povečali na 12. Predsednik uprave je po vsega nekaj mesecih odstopil, zdaj vodi družbo eden nadzornikov. Kako ste zadovoljni s korporativnim upravljanjem skupine?
S povečanjem števila nadzornikov na 12 smo v SDH želeli predvsem ohraniti kontinuiteto. Skupina je bila v izjemno težkem finančnem položaju in pred prestrukturiranjem, v nadzornem svetu pa ni bilo nikogar, ki bi imel finančna znanja, in nikogar, ki bi imel znanja iz prestrukturiranja podjetij. Bilo pa je več strokovnjakov s področja energetike in premogovništva. Odločili smo se, da pustimo obstoječe nadzornike m dodamo tisto, kar je manjkalo. Konec leta nekaterim nadzornikom poteče mandat in sprejeli bomo odločitev, ali bomo zato zmanjšali število nadzornikov. Izrednih odpoklicev ne želimo. Odločitev o odhodu generalnega direktorja g. Skubina težko komentiram. Sprejel jo je sam, skupaj z nadzornim svetom. Seveda si pa SDH želi, da bo uprava HSE stabilna in da bo lahko izvajala vse potrebne naloge.
Kako daleč ste s konsolidacijo državnega lastništva v elektrodistribucijskih družbah? Lani ste na skupščinah odločili, da družbe z odkupom lastnih delnic povečujejo delež države.
Z odločitvijo o odkupu lastnih delnic smo želeli na pregleden način organizirati prodajni in nakupni trg. Bilo je ogromno špekulacij in vsem malim delničarjem smo želeli dati možnost za izstop. Skupščine elektrodisribucij so sprejele sklep o odkupu lastnih delnic, ki vključuje tudi minimalne in maksimalne odkupne cene, in določajo obseg delnic, ki jih družbe lahko odkupijo, tako da ti nakupi ne bi ogrozili naložb in razvoja. Odstotkovno se lani ni pomembno zmanjšalo zasebno lastništvo, se je pa zelo zmanjšalo število delničarjev. Cilj je, da se do leta 2018 izplača čim več malih delničarjev, nato pa bomo videli, kako naprej. Končni cilj je, da bo lahko država v doglednem roku postala 100-odstotna lastnica.
Razmišlja se o dveh možnostih - ohranitvi petih distribucij ali da bi z njimi dokapitalizirali sistemskega operaterja SODO. H kateri možnosti se nagibate?
Vlada je oblikovala medresorsko delovno skupino, da pripravi vse prednosti in slabosti ene oziroma petih elektrodistribucij. Delo je končala in pripravila poročilo, na podlagi katerega bo SDH naredil ekonomsko analizo upravičenosti enega ali petih ali morda dveh distribucij. Špekulirati ne bi želela, ker nimamo še nobenih ocen na mizi, cilj je pa jasen - potrebujemo družbo, ki bo skrbela za učinkovito investiranje v distribucijsko omrežje in bo pri tem tudi ekonomsko učinkovita. Omrežje, ki se bo gradilo, mora biti pametno, stabilno in omogočati pricakovam razvoj.
Nedavno je potekala skupščin Geoplina, na kateri ste lastniki ustanovili družbo Plinhold, neko prehodno različico za prenos deležev med državo in Petrolom. Kdaj pričakujete zaključek postopkov, prevzem večinskega deleža v Pinovodih in Petrolov prevzem Geoplina?
Proces bo končan proti koncu leta oziroma najkasneje v začetku prihodnjega leta.
Ko gre za premoženje države, sta leta 2014 zgolj dve družbi, Telekom Slovenije in takrat še Aerodrom Ljubljana, prispevali polovico vseh dividend. Aerodrom je pristal v zasebni lasti, kako pa ste zadovoljni s poslovanjem Telekoma?
Poslovni rezultati Skupine Telekom za leto 2016 so skladni z našimi načrti in pričakovanji. Družbi je uspelo razrešiti velik del odprtih tožb, kar je bila velika ovira v zadnjem privatizacijskem postopku. Sledila je sprejeti strategiji, v nekaterih segmentih so bili celo nad plani, je pa dejstvo, da so vsi telekomi v krizi, ker jim padajo prihodki iz njihove osnovne dejavnosti. Tako kot vsi ostali išče priložnosti za nove prihodke tudi Telekom Slovenije.
Priložnosti je Telekom iskal tudi v medijski dejavnosti, kar se ni izkazalo za zelo uspešno.
Drži, ta projekt ni bil finančno uspešen. Na rednih četrtletnih sestankih smo zahtevali pojasnila in povedali so, da so pripravili načrt finančnega prestrukturiranja. Zdaj je nadzorni svet Telekoma tisti, ki bo budno spremljal, kako se ta načrt izvaja. Prostora za dejavnosti, ki bi poslovale negativno, v Telekomu namreč ni.
Telekom Slovenije je med interesenti za nakup Gorenjske banke. Kako v SDH na splošno ocenjujete odmik od osnovnih dejavnosti podjetij?
Družbe naj bi se praviloma ukvarjale s svojo osnovno dejavnostjo in to je tudi cilj, ki mu sledimo. V preteklosti, predvsem v času krize, se je izkazalo, da so družbe vse, kar ni bila osnovna dejavnost, slabile. Usmeritev je ista, bi pa težko komentirala njihov interes za nakup Gorenjske banke. Verjamem, da je uprava to temeljito proučila, da je z zadevo seznanila nadzorni svet in da bo moral biti pri končni odločitvi nakup temeljito proučen. Treba pa je povedati, da so tudi nekateri drugi operaterji v iskanju priložnosti za nove vire prihodkov kupili kakšno banko.
Če je Telekom Slovenije izjemno pomembna naložba za državo, sta za SDH takšni naložbi Krka in Zavarovalnica Triglav. Kako ste zadovoljni s poslovanjem novomeške Krke, ki je bila letos deležna kar nekaj kritik zaradi nizke dobičkonosnosti?
SDH ima v Krki tretjino svojih sredstev in za nas je izjemno pomembna naložba. Imamo 16-odstotni delež, na skupščini pa zastopamo tudi delež Kada, skupaj nekaj več kot 26 odstotkov. S pomočjo mednarodno priznane svetovalne hiše smo analizirali dogajanje v farmacevtski dejavnosti, prav tako smo pripravili študijo, ali je sprejeta strategija Krke skladna s strategijami v farmacevtski dejavnosti. Z nadzornim svetom in upravo, glede na to, da je sklicana skupščina julija, še nismo imeli rednega kvartarnega sestanka, kjer jim bomo predstavili izsledke naših ugotovitev, dejstvo pa je, da smo lani zaradi padca cene delnice na borzi naložbo v Krki slabili.
Letnih pričakovanj do družb SDH ne razkriva, so pa ta navedena v strategiji upravljanja iz leta 2013. Za Krko ste takrat v letu 2016 pričakovali 13,5-odstotno donosnost na kapital, gospodarske razmere so bile v teh letih boljše od takrat pričakovanih, Krka pa je lani kljub temu imela 7,6-odstotno donosnost. Odstopanja so resnično velika.
Drži, odstopanja so velika. Tudi cena delnice je leta 2016 med vsemi delnicami v portfelju najbolj padla, zato smo resno pristopili k temu in pogledali, kaj dela panoga. Še vedno je dovolj možnosti, da se s spremembami v sami strategiji poslovni trend obrne navzgor in to je tudi naše pričakovanje kot enega največjih delničarjev. Treba bo temeljito pregledati sprejeto strategijo, jo prevetriti in poiskati priložnosti, da bo prišla družba počasi nazaj do dobičkov, ki jih je v preteklosti ustvarjala.
V strategiji upravljanja naložb države so posamezne naložbe posebej točkovane z vidika pomembnosti in po teh kriterijih je Luka Koper izjemno pomembna. Ko ste želeli lani popolniti nadzorni svet, ste doživeli upor. Pričakujete kaj podobnega tudi letos, glede na napovedane menjave v nadzornem svetu?
Ne bi želela napovedovati, kako bo videti skupščina konec junija. Drži, da smo že lani opozarjali, da kljub temu da so rezultati dobri, da družba povečuje prihodke in povečuje dobiček, v segmentu EBIT in EBITDA marže družba primerjalno s konkurenco ni najbolj učinkovita. Luka bi lahko imela iz naslova prestrukturiranja, spremembe in izboljšave procesov dela tudi boljše rezultate, kar so naša pričakovanja tudi za naprej.
Skupščini predlagamo tudi imenovanje posebne revizije, ker želimo preveriti procese nabave. Izrečenih je bilo namreč kar nekaj očitkov, tudi poročilo finančne uprave pa kaže na to, da je treba predvsem najemanju izvajalcev pristaniških storitev nameniti največjo pozornost in ničelno toleranco do možne korupcije. Ob dejstvu, da so nekatere družbe stoodstotno vezane na prihodke samo enega kupca, to je Luke Koper, je tveganje korupcije toliko večje. V Luki, ki je v državni lasti in največja družba na Primorskem, morajo biti ti odnosi urejeni in brez sence dvoma.
Vstopili ste v nadzorni svet Petrola, predsednica uprave SDH Lidia Glavina v nadzorni svet Telekoma Slovenije, kar je bilo deležno kar nekaj pomislekov. Zakaj ste se odločili za tak korak?
To je normalna praksa tudi pri ostalih upravljavcih premoženja. Ko je uprava SDH v nekem nadzornem svetu, se seveda pričakuje, da bodo upravljavsko rezultati te družbe boljši, da se bodo pričakovanja SDH do te družbe izpolnila. V kolikih nadzornih svetih bo kdo sedel, je treba pametno premisliti.
Kakšno usodo SDH pričakujete po predvidenem prenosu premoženja na državo?
Po trenutnem predlogu zakona bi se največji del premoženja SDH prenesel na državo do konca leta 2020, ko bo SDH že poplačal večino svojih finančnih obveznosti in obveznosti iz denacionalizacije. Z vidika SDH je pomembno, da smo finančno stabilni, da imamo vse svoje zakonske obveznosti poplačane v celoti in da bomo imeli kot upravljavec državnega premoženja urejeno dovolj visoko nadomestilo, ker samo tako lahko opravljamo svoje delo strokovno in neodvisno, kar se od nas pričakuje. S tega vidika je zelo pomembno, kdaj se bo dokončni prenos premoženja dejansko zgodil.
Morebitna ukinitev SDH vas ne skrbi?
Tega si vsekakor ne bi želeli. Mislim, da je SDH svojo nalogo do zdaj izjemno uspešno opravil, rezultati upravljanja se izboljšujejo, čista dobičkonosnost portfelja in ostali kazalniki prav tako. Postavili smo korporativni okvir upravljanja, imamo sprejeto strategijo upravljanja, imamo merila za merjenje uspešnosti družb, torej kaj merimo, kako ocenjujemo družbe, imamo sprejete letne načrte upravljanja, kjer država vnaprej za vsako družbo natančno določi, kakšni so ekonomski kazalniki, ki jih pričakuje, kakšne tehnične parametre pričakuje, kakšni so strateški cilji, ki jim bo sledila. Korporativno gledano se je sistem uredil in verjamemo, da so zato tudi boljši rezultati, kar je prepoznala tudi evropska komisija v svojem pomladanskem poročilu. Zato si ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripeljejo tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši. To bi bilo tudi v nasprotju s smernicami OECD in namenom zakona, ki zapoveduje jasno ločnico med lastniško funkcijo in drugimi državnimi funkcijami, ki lahko vplivajo na pogoje delovanja državnih družb.
Kako daleč je ideja o konsolidaciji na eni strani strateških in na drugi portfeljskih naložb?
S samim zakonom o demografskem skladu nismo seznanjeni. Sama sem mnenja, da ni smiselno razdirati sistema, ki dobro deluje, torej SDH kot upravljavca državnega premoženja. Koncentrirano upravljanje naložb v lasti RS, SDH in Kada, ki ga je zakon o SDH predvidel na podlagi smernic OECD, se je izkazalo za izjemno uspešno. Številke so tiste, ki pokažejo uspešnost našega upravljanja, in ti rezultati so merljivo dobri. Zehmo torej si, da se nas ocenjuje po rezultatih upravljanja! Z vidika demografskega sklada naj se predvsem razmišlja, kako najti potencialni vir, in to ne na račun decentralizacije premoženja, ki ga upravlja SDH.