Medij: Dnevnik (posel) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: mali delničarji, ljubljanska borza Datum: Petek, 5. december 2025 Stran: 1 in 5
Ker bi se lahko dogajanje okoli Ljubljanske borze zapletlo, preučujejo idejo, da bi se Slovenski državni holding podal v nakup Ljubljanske borze ali da bi država na slovenskih tleh ustanovila novo borzo. V tem primeru bi bilo treba spremeniti zakonodajo.
Pred dnevi je najprej vlada, nato pa še Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) hrvaški državni Finančni agenciji (Fina) prižgala rdečo luč pri načrtih o prevzemu družbe Zagrebška borza, ki upravlja istoimensko borzo v sosednji državi in je stoodstotna lastnica Ljubljanske borze.
Čez čas bi zdajšnjemu obdobju zatišja lahko sledilo burno dogajanje. Po vsej verjetnosti hrvaška država ne bo stala križem rok. Po ocenah številnih pravnikov bi lahko Fina na upravnem sodišču sprožila upravni spor. Še preden je ATVP nazadnje zavrnila njeno zahtevo po pridobitvi soglasja za nakup Ljubljanske borze, je hrvaški finančni minister za časnik Jutarnji list izjavil, da če se bo izkazalo, da ATVP kot neodvisni regulator sprejema odločitve po političnih navodilih vlade, parlamentarnega odbora ali katerega koli drugega političnega telesa, bi bilo to slabo za Republiko Slovenijo in lahko samo škodi njenemu mednarodnemu ugledu. Po navedbah Jutarnjega lista bi se s prevzemom lahko začel ukvarjati Evropski organ za vrednostne papirje in trge (Esma). »Če oba regulatorja poslujeta po načelih EU, pri čemer v istem primeru eden da pozitivno mnenje (na Hrvaškem je bila to Hanfa – Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev), drugi pa negativno (ATVP, op. p.), je razumljivo, da bo imela Esma delo,« je za Jutarnji list izjavil neimenovani sogovornik.
Ker obstaja možnost, da bi hrvaška država čez čas po sodni poti prišla do lastništva Ljubljanske borze, po naših podatkih v vladnih vrstah preučujejo dve možnosti.
Prva možnost je, da bi slovenska država prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) Zagrebški borzi posredovala ponudbo za nakup Ljubljanske borze. Če bo ta ideja dozorela, bi moralo ministrstvo za finance SDH naročiti, da spremeni svoj letni načrt upravljanja naložb. Toda možnosti, da bi lastniki Zagrebške borze – z 9,99-odstotnim lastniškim deležem je Fina ena od dveh največjih posamičnih lastnic, med preostalimi večjimi lastniki pa je nekaj finančnih organizacij in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) – sprejeli morebitno ponudbo SDH, naj bi bile po ocenah poznavalcev razmer pičle.
Zato obstaja možnost, da ministrstvo za finance naroči SDH, da preuči vse potrebno za ustanovitev nove borze na slovenskih tleh. Čeprav naj bi za morebitno spremembo kotacije delnic pri številnih ključnih družbah, katerih delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, obstajal interes, bi bilo treba za uresničitev te ideje spremeniti zakonodajo.
Rigelnik s ponudbo za nakup Ljubljanske borze
Družba Axor Holding, ki je v lasti družine Rigelnik, je upravi Zagrebške borze poslala nekaj nad štiri milijone evrov vredno ponudbo za nakup Ljubljanske borze, so poročale Finance. »Razgreta čustva ob nedavnem posredovanju vlade Roberta Goloba, ki želi preprečiti državni prevzem Zagrebške borze, slovenskemu kapitalskemu trgu in njegovemu razvoju gotovo ne bosta koristila. In tudi ne, če Slovenija borzo nacionalizira. Zato smo že drugič poslali ponudbo za prevzem Ljubljanske borze,« je za Finance povedal Matej Rigelnik, sicer prvi mož nepremičninske družbe Equinox, katere največji lastnik je Axor Holding. Ta je sicer pred leti nastal v okviru delitve premoženja med lastniki nekdanjega holdinga ACH.
Še preden sta vlada in ATVP odločili, da Fina ne more prevzeti Ljubljanske borze, sta združenji za male delničarje – Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) in Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) – poudarili, da je edina ustrezna rešitev za nastalo zagato tržna enakopravnost, ki bo omogočala zakonito možnost izbire izdajateljev glede najboljše borze. »Takšna možnost izbire bo preprečevala morebitne zlorabe, do katerih bi sicer lahko vodilo lastništvo tuje države v koncentrirani tržni infrastrukturi.« Toda trenutna slovenska zakonodaja slovenskim izdajateljem ne daje možnosti izbire najboljše borze oziroma jo omogoča le teoretično. »Veljavni zakon o trgu finančnih instrumentov namreč odločitev izdajatelja za zamenjavo borze obravnava enako kot odločitev izdajatelja za to, da sploh preneha biti borzna družba, kar je povsem napačno ter v škodo tako izdajateljev kot malih delničarjev.« Zato sta VZMD in MDS dala javno pobudo za spremembo zakona o trgu finančnih instrumentov, tako da se črta sporni 125. člen tega zakona.
Smiselna sprememba zakonodaje
Po tem členu zakona je za sprejetje sklepa o umiku delnic z borze potrebna večina, ki vključuje najmanj tri četrtine osnovnega kapitala družbe, oziroma večja višina, če je tako določeno v statutu družbe. Povedano drugače: za umik delnic z Ljubljanske borze bi morale o tem odločiti tri četrtine vseh delničarjev posamezne družbe, ki želi prenesti kotacijo svojih delnic z ene borze na drugo, in ne tri četrtine na skupščini prisotnega kapitala, kar praviloma zadostuje za statutarne spremembe, predčasen odpoklic članov nadzornega sveta …
Po pojasnilih društev malih delničarjev VZMD in MDS veljavni zakon o trgu finančnih instrumentov odločitev izdajatelja za zamenjavo borze obravnava enako kot odločitev izdajatelja za to, da sploh preneha biti borzna družba, kar je povsem napačno ter v škodo tako izdajateljev kot malih delničarjev. Zato sta VZMD in MDS dala javno pobudo za spremembo zakona o trgu finančnih instrumentov.
Po prepričanju pravnika, ki je dober poznavalec zakonodaje s področja trga vrednostnih papirjev, bi bila sprememba zakonodaje smiselna, saj bi v tem primeru obstajala alternativna možnost za slovenske družbe o kotaciji njihovih delnic, ne glede na to, kdo bo čez čas lastnik Ljubljanske borze. »Če bi se neka družba, katere delnice zdaj kotirajo na Ljubljanski borzi, odločila za zamenjavo borze, bi takšen predlog dala na dnevni red svoje skupščine in v primeru potrditve zamenjala borzo. Zanjo se v tem primeru ne bi spremenilo nič bistvenega: ob zamenjavi borze bi namreč še vedno ostala javna družba z vidika objave po zakonu določenih informacij,« je dodal naš sogovornik.
Pred dvema tednoma je sicer vlada odločila, da Fina, kot bodoča kvalificirana imetnica deležev Ljubljanske borze, ne uživa ugleda v smislu zakona o bančništvu in da je za prevzem kritične infrastrukture, kar po novem predstavlja tudi Ljubljanska borza, potrebno njeno soglasje, če jo prevzema tuja država ali podjetje, ki je v večinski lasti države. Seja ATVP, na kateri so odločali o soglasju Fini za prevzem Zagrebške borze, s tem pa posredno o prevzemu Ljubljanske borze, se je isti dan, ko je vlada postavila prepreke za prevzem, prekinila in zaključila prejšnji teden. Po seji so z ATVP sporočili, da Fina ne izpolnjuje zakonskih meril za prevzem Ljubljanske borze.