Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2010
Skrbni pregled opravili za morebitno dokapitalizacijo, predstavnik bank prodajalk petinskega deleža v Mercatorju pa zanj še ni zaprosil. Kljub težavnim gospodarskim razmeram bodo nadaljevali širitev poslovanja in prevzeme na trgih jugovzhodne Evrope
Težkim gospodarskim razmeram navkljub - ne le v Sloveniji, ampak še posebno na trgih držav jugovzhodne Evrope, kjer je prisoten - je Mercator lani dosegel solidne poslovne rezultate. Prihodki skupine (2,64 milijarde evrov) so upadli za 2,4 odstotka glede na predlani, brez tečajnih razlik (zlasti v Srbiji) pa bi imeli celo 0,6-odstotno rast prihodkov. Čistega dobička (21,1 milijona evrov) je bilo manj za 48,2 odstotka. Letos naj bi se prihodki (ob koncu preteklega leta je Mercator vstopil tudi na trga Bolgarije in Albanije) okrepili za štiri odstotke, na 2,75 milijarde evrov, čistega dobička (21,9 milijona evrov) pa naj bi bilo podobno kot lani, pri čimer prevzem hrvaškega Getroja še ni upoštevan. Število zaposlenih, predvsem zaradi širitve poslovanja na tujem, naj bi z 21.400 letos povečali na blizu 22.200.
Prvi mož Mercatorja, Žiga Debeljak, je na včerajšnji mednarodni tiskovni konferenci v Ljubljani povedal, da naj bi bilo tudi letošnje poslovno leto izjemno zahtevno, saj na nobenem od njihovih trgov ne pričakuje okrevanja, ki naj bi se dogodilo šele v letu 2011, in še takrat naj bi bilo počasno. To vpliva tudi na investicije, ki so s predlanskih 300 milijonov evrov upadle na lanskih 160 milijonov evrov, medtem ko naj bi jih bilo letos okrog 120 milijonov evrov. "Trenutno smo dejavni na trgih med Triglavom in Črnim morjem, konec prihodnjega leta ali najkasneje v letu 2012 pa bomo vstopili tudi na trga Kosova in Makedonije," je dejal Debeljak in dodal, da so vodilni trgovec v Sloveniji ter z blizu 10-odstotnim tržnim deležem drugi največji v Srbiji in na Hrvaškem. Za uspešno letošnje leto pa so pripravili ustrezne ukrepe pri prilagajanju ponudbe za potrošnike, pri racionalizaciji poslovanja in pri povečanju poslovne prožnosti, kjer nameravajo delno tudi monetizirati (pretvoriti v denar) svoje nepremičnine.
Stara nova uprava Mercatorja?
Kot je pojasnil Žiga Debeljak, so v Mercatorju že septembra lani sprejeli sklep, da smejo dokapitalizirati družbo za do 20 odstotkov v primeru ustreznih strateških povezav. Zavoljo tega so tudi naročili skrbni pregled družbe, ki ga je za davčno in finančno področje opravila družba KPMG Slovenija, za pravno v Sloveniji odvetniška pisarna Senica, v tujini pa družba Schoenherr. "Seznanjeni smo, da se je skupina bank prek finančnega svetovalca odločila, da proda delež v Mercatorju. Vendar do danes Mercator ni prejel nikakršne prošnje od kogarkoli, da bi se pridobili kakršnikoli podatki o poslovanju družbe ali pa opravil sam skrbni pregled. Uprava družbe zato ni sklepala o tem, komu in pod kakšnimi pogoji bi dovolila skrbni pregled, če pa bomo takšno prošnjo prejeli, jo bomo skrbno preučili ter ob tem upoštevali zakonodajo in to, kar bi bilo najbolj koristno za Mercator," je razložil Debeljak.
Na maloštevilna vprašanja novinarjev je odgovoril, da so na Kosovu in v Makedoniji že ustanovili svoji podjetji, v Skopju so kupili tudi zemljišče za trgovski center, tako da bodo najkasneje do leta 2012 vstopili na oba omenjena trga. Morebitna dokapitalizacija Mercatorja, tako Debeljak, pa bi se zgodila le v primeru morebitnih strateških povezav, a nanjo želijo biti pripravljeni, kakor so bili v preteklosti že pri povezavi z Rodići v Srbiji. Je pa prvi mož Mercatorja dodal, da so v zadnjem času za nakupe na voljo tudi takšna podjetja, o katerih pred dvema ali tremi leti še pomisliti niso mogli. So pa v Mercatorju še posebno ponosni na stabilen denarni tok iz poslovanja, ki je pred upoštevanjem najemnin (kazalnik EBITDAR) lani znašal dobrih 190 milijonov evrov, in naj bi se letos okrepil na več kot 200 milijonov. Nadzorni svet je v četrtek za mandatarja pri sestavi nove uprave (obstoječi poteče mandat konec leta) izbral Žigo Debeljaka, ki je za Večer povedal, da mora ekipo izbrati v mesecu dni in da bo izbiral med svojimi najožjimi sodelavci, kar lahko pomeni, da v upravi ne bo bistvenih sprememb.
Kako močan je Mercator na tujem?
Ob koncu letošnjega leta naj bi Mercator od 22.167 zaposlenih imel že 42 odstotkov vseh (9270) na tujih trgih. Lani so na šestih tujih trgih dosegli 899 milijonov evrov prihodkov, od tega 51 odstotkov vseh v Srbiji in 35 odstotkov na Hrvaškem. Letos naj bi prihodke na šestih tujih trgih (Srbija, Hrvaška, BiH, Črna gora, Bolgarija, Albanija) okrepili za nadaljnjih devet odstotkov, na 990 milijonov evrov. Večje trgovske centre na tujem naj bi letos odprli v Kruševcu, Voždovcu, Srbobranu, dva v Sofiji, v Stari Zagori, Varni, Hercegnovem in v Biogradu.
Za skrbni pregled bodo zaprosili v naslednjem tednu
Uroš Marter iz svetovalne družbe Arkas, ki za banke (UniCredit, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Nova KBM, Banka Koper, Hypo Alpe Adria Bank) vodi postopek prodaje 21-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju, je včeraj za Večer povedal, da bodo upravo Mercatorja predvidoma v naslednjem tednu zaprosili za možnost opravljanja skrbnega pregleda družbe. "To se bo zgodilo naslednji teden, razen če bi si banke vmes premislile, a za zdaj takšnih 'signalov' nismo dobili," je dejal Marter.