Iztok Bricl: "Rezultati so dobri, tudi nove programe iz Droge Kolinske smo pripeljali, naredili popolno stroškovno realizacijo."Trenutno (še) prvi mož Fructala tudi ni želel povedati, ali je njegov morebitni odhod kakorkoli povezan z morebitno prodajo ajdovskega Fructala, o kateri se vse bolj šušlja. Težava Fructala naj bi bila, ker ne uspe več v želenem obsegu prodreti na trge držav nekdanje Jugoslavije. Za to vprašanje nas je napotil na upravo skupine Pivovarne Laško, ki je prek Pivovarne Union večinska lastnica Fructala. Dušan Zorko, direktor Pivovarne Laško, pa je zanikal, da naj bi se Fructal kot prvi v skupini prodal že kaj kmalu. "O tem še ni prav nič odločenega," je dejal Zorko, ki je sicer seznanjen, da je Balažič v ožjem izboru za novega predsednika uprave Žita. "Ne vidim nobene težave, če ima nekdo ambicije ter izbere novo pot. Želim mu vso srečo, če bo izbran, moram pa povedati, da je bil Balažič pri nas dober delavec," pravi prvi mož Pivovarne Laško ter doda, da je preuranjeno govoriti o tem, kdo bi ga lahko nasledil v Fructalu, ki v skupini zaposluje okrog 500 ljudi. Omenja se sicer njihovega finančnega direktorja Draga Kavška.
Dodajmo, da Balažič, ki je po rodu Mariborčan, kamor se vrača ob koncu tedna, živi v Ljubljani in bi mu s tega vidika zaposlitev v Žitu ustrezala. V treh letih Balažičevega vodenja Fructala je to podjetje vsa tri leta dosegalo dobiček iz poslovanja, prvi dve leti tudi čisti dobiček, medtem ko so lani imeli (zaradi znanih posojil Infond Holdingu in Centru Naložbam) izgubo. Žito je precej večje podjetje in naj bi letos na ravni skupine doseglo blizu 116 milijonov evrov čistih prodajnih prihodkov (podobno kot lani), od tega naj bi v Sloveniji, kjer ustvarijo 84 odstotkov vseh prihodkov, prodaja upadla za pol odstotka. Za letošnje leto sta načrtovana 4,8 milijona evrov čistega dobička iz poslovanja ter 2,7 milijona evrov čistega dobička. Dobro so poslovali tudi lani, s precejšnjim dobičkom, a ga Bricl zaradi kotacije Žita na borzi še ni mogel razkriti. Povedal pa je, da so med njegovim mandatom že v letu 2005 spreobrnili rezultat v pozitivne vode, v letih 2006 in 2007 imeli skupaj kar 8,5 milijona evrov čistega dobička, le v letu 2008 so zaradi selitve Šumija in odprtja lastne Sparove pekarne ter negativnih tečajnih razlik poslovali z izgubo.
Iztok Bricl je spomnil, da je bil pred petimi leti, ko je bilo Žito v izgubi in je bil njegov predsednik nadzornega sveta prav Borut Jamnik, poleg njega le še en kandidat za mesto predsednika uprave. "Rezultati so dobri, tudi nove programe iz Droge Kolinske smo pripeljali, naredili popolno stroškovno racionalizacijo, pripojili podjetja, sedaj pa naj bi Borut Jamnik, ki sploh ni nadzornik, kadroval iz ozadja na tovarišijski način," je bil ogorčen Bricl.
Janez Bojc kot prvi nadzornik Žita pa je dejal, da imajo res veliko kandidatov za mesto predsednika uprave in da že nekaj časa poteka proces kadrovanja s starimi in novimi kandidati, ki pa ga, dokler postopek poteka, ne komentirajo. "Lansko poslovanje Žita je bilo v okviru pričakovanega v trenutni gospodarski situaciji in je glede na medletni rebalans dobro, glede na prvotne načrte pa malo manj. V naslednjih petih letih je mogoče poslovanje še precej izboljšati. Borut Jamnik na kadrovanje v Žitu nima vpliva. Gospodarska kriza je očitno povzročila, da se pojavlja večje število kandidatov, ki imajo legitimno pravico kandidirati, kakor ni presenečenje, da se pojavlja veliko lobistov, ki želijo vplivati pri odločitvi nadzornikov, ki bodo za svojo izbiro na koncu tudi odgovorni," je sklenil Bojc.