Medij: Večer Avtorji: De Corti Borko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 06. 2009 Stran: 11
Dr. Jože Zagožen o tem, kako se mu je uspelo v Holdingu Slovenske elektrarne obdržati do konca mandata, v kakšni finančni kondiciji zapušča HSE, v kakšnih odnosih je s strankarskim kolegom Janezom Janšo, česa se bo lotil v prihodnje? Drugi energetski steber je bil napravljen zaradi interesov spodnjesavske politike, čeprav so ga utemeljevali s potrebo po vzpostavitvi konkurence, ki da jo Evropa zahteva od nas. Gotovo bi bilo ekonomsko racionalnejše in učinkovitejše, če bi bila stebra združena, nujno pa to ni, je polemična misel dr. Jožeta Zagožna, enega od dveh direktorjev Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki se danes po štirih letih in sklenitvi mandata poslavlja s tega položaja.
Uspelo se mu je obdržati do konca Iztekel se vam je mandat. Po vladnem sklepu nadaljuje direktorovanje HSE le drugi direktor Viljem Pozeb, tako da ne morete nadaljevati mandata, četudi bi to želeli. V Financah so vam prerokovali, da mandata ne boste dokončali in da boste glavni Janšev problem med njegovim mandatom. V nasprotju z vami je kar nekaj ljudi, ki so bili imenovani v času Janševe vlade, predčasno končalo mandat. Kako se vam je uspelo obdržati do konca? "Dosledno sem se držal načela, da ne bom počel ničesar takšnega, kar ne bo uživalo strokovnega in javnomnenjskega soglasja. Imel sem močno podporo v celotnem sistemu, tako pri zaposlenih kot pri direktorjih. Brez podpore vsak direktor zaključi s karambolom. Poslovni rezultati so odlični, večjih nepravilnosti ni. V takšnih razmerah te težko odstavijo, četudi je morda želja po tem." V kakšni poslovni in finančni kondiciji zapuščate HSE? "Leto 2008 je krovna firma zaključila s 54 milijoni evrov dobička, skupina HSE pa s stotimi milijoni. To je najboljši rezultat v zgodovini HSE.
V letošnjem polletju bo imela samo krovna družba blizu 60 milijonov evrov dobička, skupina pa seveda še več. Mislim, da smo se kot skupina nesporno uvrstili na drugo mesto takoj za Krko." Vam je uspelo uresničiti vse, kar ste načrtovali in kar ste si želeli? "Naložbe v Sloveniji se uresničujejo nekako po planu. Zaradi okoljevarstvenih zadržkov gre nekoliko počasneje pri Muri in Kozjaku. Pri slednjem ima pomisleke tudi gospodarsko ministrstvo, vsaj kar zadeva prioriteto. Tudi mrežo predstavništev, podružnic in podjetij v tujini smo zgradili približno takšno, kot smo želeli. Lahko pa bi pridobili še kakšno energetsko lokacijo na Balkanu, lahko bi zgradili novo poslovno stavbo, lahko bi bili še močnejši dejavnik na področju energetike v jugovzhodni Evropi.
"Kakšna je vaša ocena dogajanj v zvezi z energetskima stebroma? "Drugi energetski steber je bil napravljen zaradi interesov spodnjesavske politike, čeprav je bil utemeljen s potrebo po vzpostavitvi konkurence, ki da jo Evropa zahteva od nas. Gotovo bi bilo ekonomsko racionalnejše in učinkovitejše, če bi bila stebra združena, nujno pa to ni. V primeru združitve stebrov utegnejo nastati hudi odpori in negodovanja v Posavju in tudi v parlamentu, ne glede na politično barvo županov, poslancev, občinskih svetnikov in javnosti iz te regije. Pa tudi nujnost konkurence med stebroma ni čisto brez zrna soli. Nas drugi steber ne moti, z njim dobro sodelujemo, čeprav izvaja tudi nelojalno konkurenco." Smernic Janševe vlade ni uresničil Zakaj niste uresničili smernic Janševe vlade glede privatizacije HSE iz poletja 2006, na katere ste se kritično odzvali v Večeru in zaradi katerih ste domnevno prišli v nemilost? "Prvič, privatizacija ni bila mogoča, dokler niso nastali ali dokler ne nastanejo ekonomsko čisti odnosi med posameznimi podsistemi elektroenergetskega sistema in dokler ni bilo tržne cene za gospodinjstva in velike energetske porabnike, kot je bil TDR ali kot je Talum. Predvsem pa privatizacija ni mogoča, dokler ni dosežen minimalni konsenz stroke, zaposlenih in dejavnikov lokalnega okolja. Navsezadnje pa je privatizacija stvar lastnika in ne poslovodstva. Očitno je, da lastnik iz navedenih razlogov ni imel dovolj moči, da bi jo uresničil."
Zakaj seje sfižila reorganizacija HSE, ki ste se je lotili v začetku leta 2008? "Reorganizacija ni uspela iz podobnih razlogov; tako poslovodstva kot sindikati je niso sprejemali. Moram priznati, da se z njo osebno nisem strinjal, vendar ji nisem nasprotoval, ker nisem hotel ponovno razburjati vlade. Vedel sem, da pri sindikatih ne bo šla skozi in da lastnik ne bo tvegal konflikta s sindikati na odprti sceni, če bi ga že tvegal z upravo." Se vam zdi v današnji luči, ko so cene električne energije drastično padle, da ste naredili napako z odločitvijo o izgradnji novega bloka 6 v Šoštanju? "Hud in nenaden padec cen je postavil pod vprašaj ekonomiko TE Trbovlje, ne pa tudi bloka 6 v Šoštanju. Tam je prednost, da je dovolj premoga pod zemljo ob elektrarni. Ob visokem izkoristku bloka 6 in ob racionalnem poslovanju Premogovnika Velenje je kljub krizi mogoče proizvajati energijo po konkurenčnih cenah in za TEŠ dobičkonosno." Koletnik nadziral Zagožna?
Zakaj se vam je zgodil Damijan Koletnik? Je bila to nezaupnica vam? Vas je res nadziral ali pa ste vi njega? Zakaj vas niso preprosto odstavili, ko so njega nastavljali? "Zamer do mene je bilo najbrž več. Gospod Koletnik je bil poslan, da bi preprečeval moje napake. Žal pa je imel tako velika neformalna pooblastila, da jaz nisem imel moči preprečevati njegovih, kot se je izkazalo s posojilom Zvonu 1. Morda je kdo tudi mislil, da bo preko njega lahko uresničil kaj, kar ne bi mogel preko mene. Zakaj me niso odstavili, pa morate vprašati tiste, ki so imeli to moč." Kakšen je vaš pogled na HSE v prihodnje in na smeri razvoja slovenske energetike? "Pred HSE je kljub krizi lepa perspektiva. Rešiti pa bo moral tri velike skrbi, in to so: pozitivno poslovanje in razvoj TE Trbovlje, tržno-ekonomske cene za gospodinjstva in tržna cena za Talum Kidričevo. Ne glede na barvo vlade pa bo HSE vedno razpet med ekonomsko logiko in zahteve zakona o gospodarskih družbah na eni strani in med dnevnopolitične interese na drugi. Vsak direktor se bo znašel v primežu teh nasprotujočih si interesov in bo težko ohranil svojo avtonomijo ter svoj položaj." Petrol plen velikih igralcev Kakšna je perspektiva Petrola, kjer ste bili predsednik nadzornega sveta? "Petrol je danes v evropskem merilu majhen trgovec z naftnimi derivati, ki pa morda največji dobiček pridobiva z dopolnilnim programom. Takšen, kot je, nima dolgoročne perspektive, če ne postane član neke vertikalne integracije, ki bo povezovala subjekte od črpališč in predelave nafte do maloprodaje oziroma bencinskih črpalk. Zato nikoli nisem razumel neodgovornega izleta v Istrabenz, potem ko se je ta odpovedal naftnemu programu. Zaradi prestižnih bojev in interesov iz ozadja je izgubil nujno potrebno akumulacijo za svoj obstoj in razvoj. Postal bo cenen plen velikih igralcev, pri čemer bodo največ izgubili mali delničarji."
Kakšna je perspektiva Gorenja, kjer ste še predsednik nadzornega sveta? "Gorenje je sposobno izdelovati zelo kakovostne produkte v evropskem merilu. Sposobno je biti konkurenčno tudi v kriznih razmerah. Vprašanje je le, do katere luknje bo še moralo zategniti pas, koliko ljudi bo moralo odpustiti? To je ena redkih slovenskih firm, ki prodaja po vsem svetu pod lastno blagovno znamko. Posredno daje kruh tisočim ljudem. Vlada bi mu morala namenjati mnogo več pozornosti, kot je to primer povsod v svetu pri takšnih vlečnih konjih." Večina tajkunov nastala bolj po pomoti Tajkuni? Vaše mnenje o njih? "Oprostite, kaj pa je to? V nobenem zakonu, predpisu ali učbeniku niso definirani, čeprav vemo, da obstajajo. Hudič je opredeljen vsaj v katekizmu. So moralnopolitični pojem, ki je kot takšen zelo raztegljiv in uporaben za dnevnopolitično zlorabo. Da se razumemo, seveda je nesprejemljivo in zavrženo, da ima nekdo 50, 100 ali 200 milijonov evrov premoženja. Če ima nekdo 60 milijonov evrov premoženja, in večji tajkuni ga tudi imajo, bi moral nekdo z direktorsko plačo 5000 evrov, če ne bi zapravil niti centa, zanj delati 1000 let! In to premoženje je pridobil pred desetimi, petnajstimi leti. Ves ta čas pa 'nista'. Bolj kot oni sami je kriva oblast, ker je dopustila, da so fizični in idejni potomci socialistične elite obogateli brez dela. Zdaj ko se je sedanja politična elita zbudila in z grozo spoznala, da ji tajkuni z bogastvom lahko izpodkopljejo trenutno ali nadejano oblast, pa so združeno usmerili vse topove nanje. Kolateralna škoda, ki lahko nastane, če še nekaj tisoč ljudi izgubi delo, jih malo zanima. Žal so se izganjanja hudiča lotili kampanjsko in selektivno. Mnogi veliki in mali tajkuni se v javnosti sploh ne omenjajo in represivni organi ne drezajo vanje. Veliko vprašanje je, kaj se sploh še da rešiti, ne da bi naredili še večjo škodo. Najbrž bi morali sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bi veljala za vse enako. Sicer pa je večina tajkunov nastala bolj po pomoti. Prvotno je večina z lastniškim deležem želela zavarovati samo svoj direktorski stolček. A jim je navrglo več, kot so pričakovali. Zasluge za to imajo predvsem tranzicijski ekonomisti in odvetniki, ki so bili pri tem poslu, zdaj pa tajkune (sojglasno obsojajo. Najbolj pa je seveda kriva tista politika, ki je imela moč in je mislila, da je manj škode, če dobijo ekonomsko bazo v trajno last fantje, kot pa da bi z zmago, četudi le prehodno, na volitvah dobila kontrolo nad gospodarstvom nasprotna stran."
Ste gospodarstvenik, bili pa ste tudi globoko v politiki. Vtis je, da ste v SDS na slepem tiru. Kako, še sploh delujete v SDS? "Ko je bilo v SDS sprejeto določilo o nezdružljivosti funkcij, sem izstopil iz izvršilnega odbora. Tudi v ljubljanskem odboru nisem več kandidiral, tako da sem sedaj navadni član SDS brez vsakršne funkcije. Politiko pozorno spremljam in si ustvarjam svoje mnenje. Prijavil sem se v ekonomsko komisijo strokovnega sveta in v Gospodarski forum SDS, vendar ne vem, ali sejni ali pa me nanje ne vabijo." SDS preplavili priložnostni politični delavci Ali nikogar v SDS ne zanimajo vaše ekonomsko znanje in izkušnje? "Za moje mnenje me že več let ni nihče vprašal. Včasih smo imeli strateški svet, nekakšen svet modrecev, V katerem sn hila 7VPnpra imena cli-»venske inteligence. Staro intelektualno jedro se je nekako razkrojilo. Ne vem, ali obstaja novo jedro. Četudi obstaja, njegovega duhovnega potenciala ne poznam. Osebno ne poznam niti novih podpredsednikov stranke. Začudilo me je, da prvič ni bilo uporabljeno načelo, da naj bo podpredsednik tisti, ki je dobil na kongresu največ glasov. Po mojem bi eden od podpredsednikov moral biti dr. Zver, dr. Brejc, dr. Jordan Cizljeva, dr. Cukjati ali dr. Bručan. SDS je glede na njene v marsičem druga stranka, kot pa je bila še pred leti. Preplavili so jo pač priložnostni politični delavci. Nekateri med novimi nekdanjih vrednot ne jemljejo za svoje, pred sabo vidijo interese."
Kakšen je vaš odnos z Janezom Janšo? Kako ocenjujete njegovo vodenje SDS in njegovo opozicijsko držo? "Janez Janša je čistokrvni politik. Z vodenjem vlade in s predsedovanjem EU je dokazal, da je uspešen in sposoben politik, tudi državnik. Je največja oseba na slovenskem političnem odru, čeprav ni najbolj všečna. Vztrajen in prekaljen borec, ki ne pozna milosti do tistih, ki se mu zamerijo. Suvereno obvladuje SDS in v precejšnji meri tudi desnosredinski politični prostor. Sicer pa imajo tudi v drugih strankah predsedniki podoben vpliv, z izjemo morda SLS. Pahor si je lahko privoščil, da je poslal v Bruselj dva, ki nista člana njegove stranke. Tudi politične stranke so se v tranzicijskem času nekoliko olastninile, malih delničarjev ni več. Janez Janša spretno igra opozicijsko vlogo. Vlado bombardira s konstruktivnimi predlogi in s spodbudami o sodelovanju. Pahor osebno bi jih sprejel, vendar njegovi tovariši in tovarišice ne zmorejo obrzdati svojih negativnih čustev do Janše in tako vlada tone v vedno hujšo krizo. Nobena enobarvna vlada pa ne more sama povleči države iz krize. V Angliji so v času gospodarske krize v prejšnjem stoletju oblikovali vlado narodne enotnosti, ki je imela široko zaslombo pri prebivalstvu. Z Janezom Janšo nimam dragih stikov, kot da mu ploskam na kongresu ali na javnih prireditvah." Kam je šel denar od orožja, vprašajte koga drugega Ste trgovali z orožjem? V javnosti se pojavlja vprašanje, kje je denar od orožja. Morda veste vi? "Z orožjem nisem nikoli trgoval, niti ga nisem nabavljal. Ko sem postal direktor uprave za logistiko, je že veljal embargo na nabavo orožja. Se je pa orožje nabavljalo pred mano. Zbiralo se je tudi za obrambo Hrvaške. Kam je šel denar, pa boste morali vprašati koga drugega."
Vaša vloga v aferi Patria? "Nisem niti zahteval niti prejel kakršne koli podkupnine v zvezi s Patrio. In tudi nisem na nikogar vplival, da je bila izbrana. So pa lobirali tudi pri meni kot nekdanjem direktorju logistike in človeku, ki je bil leta 2006 domnevno blizu takratni oblasti. Kot že večkrat so tudi v tem primeru zlorabili moje ime, za kar obstajajo dokazi, šli so celo tako daleč, da so si izmislili, da smo se Janša, Wolf in jaz določenega dne sestali z Borisom Sovičem, mariborskim županom, v njegovi hiši, ki je nima. Po urah, ne le po dnevih, lahko dokažemo, da to ni res." Kakšnega dela se boste lotili? Računate na politično angažiranje v SDS? "Ponovno bom oživil svojo zasebno firmo, ki je v zadnjih letih skoraj obubožala. Zavedam se, da to v teh časih ne bo lahko. Ne verjamem, da me bo SDS kaj angažirala, saj bi me lahko že od lanske jeseni, ko ni več na oblasti in ko so odpadli razlogi za nezdružljivost. Vendar, že Platon je rekel, da samo Bog in živali bivajo izven države. Če se ti ne ukvarjaš s politiko, se pač ona s tabo. Do te mere, da te lahko pošlje v strelske jarke ali v taborišče. Ne bom si pustil vzeti pravice do javne besede in do kritične drže. Nisem še rekel zadnje besede." Dr. Jože Zagožen: "Leto 2008 je krovna firma zaključila s 54 milijoni evrov dobička, skupina HSE pa s stotimi milijoni."