Medij: Primorske novice Avtorji: Tratnik Alenka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 06. 2012 Stran: 5
Zmanjšanje prodaje in skoraj dvomilijonska izguba Agroinda razlog za odstop Joška Ambrožiča
Skoraj dvomilijonska izguba vipavskega Agroinda v lanskem letu ter upadanje prodaje sta povod za odhod prvega moža družbe Joška Ambrožiča. Nadzorni svet družbe je včeraj za novega predsednika uprave imenoval Borisa Ježa, ki je bil zadnjih deset let direktor GIZ Mesne industrije Slovenije. Cilj je jasen sanirati družbo in ohraniti ter okrepiti kmetijstvo v Vipavski dolini.
VIPAVA ► Agroind Vipava 1894 je lani pridelal skoraj dva milijona evrov izgube, od tega Mlekarna Vipava za dober milijon evrov, Klet Vipava 1894 pa približno 850.00D evrov. Tudi prihodki od prodaje že nekaj let padajo in so lani znašali manj kot deset milijonov evrov. Še v letu 2007 so znašali 20 milijonov evrov. To sta glavna razloga, da je dosedanji predsednik uprave JoŠko Ambrožič včeraj nadzornemu svetu podal odstopno izjavo. Tričlanski nadzorni svet pod vodstvom Borisa Bajca, direktorja KZ Vipava, največje lastnice Agroinda, je odstop sprejel in za novega predsednika uprave imenoval Borisa Ježa. Primopredaja poslov naj bi bila že danes.
"Zame je danes resnično velik in odgovoren dan, ko prevzemam krmilo najpomembnejšega agroživilskega podjetja v tem koncu doline. Moj izziv je, da postane Klet Vipava to, kar je nekoč bila, vodilna klet v regiji. Mlekarna ima sicer majhen tržni delež, ima pa izjemno kakovostne izdelke. Postati želimo mlekarna z najbolj inovativnimi izdelki in prepoznavnimi zaščitenimi blagovnimi znamkami. Tem moramo ustvariti dodano vrednost, da jih bomo umestili v višji cenovni razred in s tem prišli do večjih prihodkov," je vizija novega predsednika uprave Agroinda.
Prodaja hranilnice je nujna
Najprej pa ga čaka sanacija podjetja. "Finančna stabilizacija je ključna, da se izognemo nevarnosti, da bi nas kdo od dobaviteljev ali finančnih institucij porinil v stečaj. Že jutri bom začel skrben pregled poslovanja in takoj izdelal strateški načrt za kratkoročne ter dolgoročne sanacijske ukrepe. Tega pa se ne da storiti brez svežega denarja, ki mora priti v Agroind. Po dogovoru z lastniki ga pričakujemo, je včeraj dejal Jež.
V zadrugi imajo za to po besedah Bajca pripravljena dva ukrepa, dokapitalizacijo s pretopitvijo 1,1 milijona evrov terjatev v kapital, nekaj svežega denarja pa bodo za sanacijo namenili od prodaje deleža v Hranilnici in posojilnici Vipava.
Stečaj ni rešitev
Za Ježa in Bajca morebitni stečaj družbe ni rešitev. O morebitni ločitvi ali prodaji Mlekarne Vipava, o kateri se širijo govorice, pa je Jež dejal: "Podjetje verjetno nima več manevrskega prostora za najem dodatnih posojil, zato bo zanjo treba iskati strateškega partnerja ali jo mogoče celo prodati. A z jasno zavezo, da bosta dva milijona litrov mleka letno, kiju pridelajo naši kmetje, odkupljena, in da bo proizvodnja vrhunskih izdelkov, kot je nanoški sir, ostala v dolini."
Pet se jih zanima za hranilnico
KZ Vipava je na javnem zbiranju nezavezujočih ponudb za nakup delnic Hranilnice in posojilnice Vipava po podatkih Borisa Bajca dobila pet ponudb. Štiri od domačih ter eno od tujega ponudnika. Neuradno je slišati o finančni družbi iz Liechtensteina, zagotovo so svojo ponudbo oddali tudi mali delničarji, zbrani okrog občin Ajdovščina in Vipava. Baje o imenih in ponudbah še ne želi govoriti, pojasnil pa je, da so za KZ Vipava, ki ima v lasti 55,97 odstotka delnic hranilnice, sprejemljive vse ponudbe. "A o tem, kdo bo prišel v drugi krog, bo zadnjo besedo rekla Banka Slovenije," je še pojasnil Baje.