Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je državnim lastnikom odvzela glasovalne pravice v Novi kreditni banki Maribor (Nova KBM oziroma NKBM) zaradi usklajenega delovanja, s katerim so državni lastniki presegli zakonsko določen prag, na osnovi katerega bi morali slednji lastniki objaviti prevzemno ponudbo.
Ljubljana, 28. september 2012
"Usklajeno delovanje, presežen prevzemni prag" – kršitev izvira že od leta 2007 dalje
Država ima v Novi KBM - skupaj z nekaterimi podjetji - večinski, 51-odstotni lastniški delež. ATVP je zaradi tega presodila, da je država skupaj s povezanimi podjetji delovala usklajeno, hkrati pa presegla prevzemni prag in mora zato bodisi objaviti prevzemno ponudbo bodisi znižati svoj lastniški delež.
Direktor ATVP, dr. Damjan Žugelj je pojasnil, da država zaradi delniških poslov Luke Koper in NKBM-ja krši zakonodajo že od leta 2007, a agenciji ni uspelo ukrepati. "Tedanja vlada in del poslancev DZ-ja so nam to preprečevali tudi na način spremembe zakona, ki bi retroaktivno rešil neka nezakonita dejanja za nazaj," je izjavil.
Glasovalne pravice ključne za prihajajočo dokapitalizacijo, vendar kdo bo dejanski vplačnik?!
Banka bi morala do konca letošnjega leta sklicati skupščino delničarjev, saj je potrebna oziroma tako rekoč nujna kar 20-milijonska dokapitalizacija. Še več, NKBM naj bi potrebovala najmanj 100 milijonov EUR, o čemer bodo morali odločati delničarji.
Skoraj 100.000 malih delničarjev, ki je doslej izgubilo že skoraj 200 milijonov evrov, prinaša svoja opozorila. Rajko Stanković iz Društva mladih delničarjev Slovenije (MDS) je pojasnil: "Država lahko še vedno obdrži svoj prevladujoči delež, a vprašanje je, ali bi dobili investitorja, ki bi se spustil v dokapitalizacijo, brez da bi dobil prevladujoči vpliv" (Za ogled prispevka na TV SLO 1 kliknite na sliko ali tukaj).
Ni pa to edina težava države. Podobna usoda namreč čaka njene glasovalne pravice tudi v podjetjih, kot so Krka, Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Petrol, Abanka Vipa, Aerodrom Ljubljana, Pozavarovalnici Sava, je poročala TV Slovenija
Žugelj oglobil tudi Banko Slovenije – kazen 5.000 EUR
Zaradi suma, da Banka Slovenije krši dolžnost obveščanja, ji je dr. Žugelj izrekla globo. Na podlagi javno objavljenih informacij je ATVP namreč utemeljeno sumila, da sta dve javni družbi kršili zakonsko obveznost poročanja javnosti. Informacije v medijskih prispevkih, ki so se sklicevale na "strogo zaupno poročilo Banke Slovenije", so se namreč razlikovale od informacij, ki sta jih navedeni družbi poročali javnosti.
ATVP je zato v začetku septembra začela postopek nadzora nad omenjenima družbama ter Banko Slovenije in 6. septembra zaprosila, naj ji posreduje omenjeno poročilo - na katerega so se nanašali medijski prispevki. Banka Slovenije je posredovanje slednjega poročila odklonila, zato ji je ATVP 13. septembra posredovala zahtevo, naj ji poročilo nemudoma posreduje. Po poteku prvega roka zahtevka je ATVP 21. septembra poslala nov zahtevek.
Tudi to zahtevo je Banka Slovenije zavrnila še istega dne z navedbo, da se pravna podlaga, na katero se ATVP sklicuje, ne nanaša na Banko Slovenije; obenem pa določilo niti obveznikom ne zapoveduje posredovanja zaupnih podatkov. ATVP je zato Banki Slovenije 28. septembra izrekla denarno kazen v višini 5.000 evrov, poroča Slovenska tiskovna agencija.