Luka Koper

Medij: Kapital Avtorji: Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 11. 2010 Stran: 23

Težave so povzročile velike padce vrednosti delnic

Leto 2010 se približuje koncu, zato je pogled na dogajanje okoli borznih družb ter vplive na njihovo delnico precej zanimiv. Za nekatere družbe in posledično delnice je leto 2010 predstavljalo zelo zahtevno leto. Težave so tako povzročile velike padce vrednosti delnic, medtem ko so jo najboljše odnesle samo s tem, da se njihov tečaj ni spremenil.

GORENJE - V znamenju dokapitalizacije in posojil

Majhen tržni delež na zahodu. Po zelo napornem letu 2009 zaradi stavke zaposlenih je bilo letošnje leto za velenjsko družbo Gorenje precej bolj ugodno. Družbo so zaznamovali dogodki, kot so nakup švedskega Aska, pridobitev nepovratnih sredstev od srbskega ministrstva, odobritev posojila s strani IFC ter dokapitalizacija, ki še ni povsem končana. Medtem, ko javna prodaja delnic ni potekala, kot bi si želeli, pa je bila precej spodbudna novica, da je IFC Gorenju avgusta odobril 50 milijonov evrov dolgoročnega posojila, skupaj s konzorcijem bank pa še dodatna posojila. Posojili sta namenjeni refinanciranju kratkoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu. Za prejeta posojila pa je IFC Gorenju določil merila poslovanja, ki jih mora ta izpolnjevati. Nanašajo se predvsem na zagotovila za vračilo posojila. Gorenje mora tako zagotavljati minimalni obseg kapitala, ustrezno razmerje med kapitalom in dolgovi ter zadosten denarni tok. Te zahteve so analitiki Gorenjeve delnice ocenili kot pozitivne, saj bi naj izboljšale disciplino menedžmenta pri doseganju ciljev, to pa bo okrepilo zaupanje vlagateljev in bank. Kljub temu bi naj bile slabosti družbe predvsem majhen tržni delež v zahodnoevropskih državah, slaba prepoznavnost blagovne znamke, nižja dobičkonosnost v primerjavi s konkurenco ter neprisotnost v hitrorastočih državah (z izjemo Rusije). Gorenje je tudi dobilo oceno, s katero se njegovo poslovanje ocenjuje za bolj tvegano, kot je bilo. Zaradi optimizacije poslovanja se bodo še naprej posvečali krčenju števila zaposlenih. V srednjeevropski regiji Gorenje krepi poslovanje že nekaj desetletij, v kriznem letu pa je njegov cilj rasti hitreje kot trg, kar mu je v prvi polovici leta tudi uspevalo; po njihovih besedah se je okrepila tudi blagovna znamka.

Gorenje se bo osredotočilo predvsem na hitro rastoče trge, denimo na neevropske trge, kjer je v prvi polovici letošnjega leta doseglo največjo, kar 35-odstotno rast prodaje.

Skupina je v prvem polletju dosegla 610,1 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,4-odstotna rast in 49 odstotkov letnega načrta. Rast prihodkov je bila v glavnem posledica rasti na področju ekologije, energetike in storitev. Zaostajanje stroškov za rastjo prodaje je na medletni ravni več kot podvojilo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo. Gorenje je v prvem polletju ustvarilo 4,9 milijona evrov čistega dobička, potem ko je imelo v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube.

Na splošno večina analitikov ocenjuje, da je ciljna cena delnice Gorenja višja od trenutne na borzi, zato priporočajo nakup. Poslovanje Gorenja je namreč zelo vezano na gospodarska gibanja v tujini, okrevanje na tujih trgih pa ugodno vpliva na njegovo poslovanje. Čeprav samo vrednotenje delnice na podlagi kazalnikov poslovanja ne kaže na veliko podcenjenost delnice v primerjavi s konkurenco iz tujine, pa je podjetje zanimivo tudi za tuje vlagatelje: delež tujih vlagateljev v Gorenju je namreč slaba tretjina.

KRKA - Vrsta nagrad in dosežkov

Najvišja bonitetna ocena. Čeprav je tudi Krka dobila oceno, s katero je njeno poslovanje ocenjeno za bolj tvegano, kot je bilo, pa družba pobira nagrade kot za stavo: dobila je priznanje za najuglednejšega delodajalca ter tudi zlato gazelo: s 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki skoraj trikratno presega slovensko povprečje. Med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen. Prav tako sodi med družbe oziroma skupine, ki letos načrtujejo zaposlovati, saj v Krki ocenjujejo, da se letos njihov položaj utrjuje in krepi. Na večini trgov namreč prodaja raste, tako zaradi že uveljavljenih kakor tudi novih izdelkov. Skupina Krka je ob polletju letošnjega leta ustvarila 500 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 5-odstotna rast, čisti dobiček družbe pa je znašal 91 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi pocenitve evra je Krka lepo zaslužila s tečajnimi razlikami, ustvarjenimi s prodajo zunaj evrskega območja (vendar pa tečajna gibanja v drugi polovici leta to lepo sliko kvarijo). Najpomembnejša prodajna regija še vedno ostaja Srednja Evropa, medtem ko je na domačem trgu prodaja upadla, predvsem zaradi manjše prodaje zdraviliško-turističnih storitev skupine Terme Krka. Na trgih zunaj Slovenije je bilo v tem obdobju ustvarjeno 90 odstotkov prodaje skupine. Premiki na valutnem trgu bi lahko predvsem v zadnjem četrtletju vplivali na rezultat skupine. Ima pa Krka odprtih veliko bojnih front s konkurenco: avstrijsko sodišče ji je začasno prepovedalo trženje zdravila zoper čir na želodcu in zgago, novica pa je prestrašila vlagatelje. Tudi v Estoniji so odločili, da Krka pri proizvodnji zdravila Escadra krši patent britanskega farmacevtskega velikana Astra Zeneca. Krki so tako prepovedali uvoz, izdelavo, skladiščenje, distribucijo, nudenje v prodajo in promocijo zdravila. Nasprotno je švicarska farmacevtska družba Novartis umaknila tožbo v zadevi Valsaden.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Brajer Ciril Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Tema tedna Datum: 24. 10. 2010 Stran: 3

Splošna plovba se pohvali z dobički, kar pa zbuja dvom o smiselnosti njene prodaje -Poznavalci so pravočasno svarili proti prodaji, češ, prihajajo zlati časi za ladjarje, ne prodajmo na tuje zlatonosne kokoši, z njo bodo šli ven tudi dobički - Politični vrh je pred prodajo odločil, da mora našega ladjarja kupiti Nemec, zdaj so na delu policisti in tožilci

Poskusa vloma v hišo, da bi našli dokumente o umazanih poslih vlade okoli prodaje Splošne plovbe. Poskus umora na avtocesti. Nekdaj prvi sindikalist Splošne plovbe opisuje, kako ga je zaradi vedenja o lastninjenju Splošne plovbe bel audi hotel zriniti s ceste. Le po sreči je ušel smrtonosni pasti. Pahorjeva vlada ta nevarni dokument skriva pred javnostjo, češ da bi razkritje »povzročilo motnje pri delovanje organa«. Drago Kos govori o »razlogih za sum, da so bila pri poslovanju vlade storjena kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti«. Igor Šoltes trdi, da je vlada po oceni računskega sodišča pri prodaji Splošne plovbe ravnala netransparentno in neučinkovito ...

Tega se ne prodaja

Medij: Manager+ Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 10. 2010 Stran: 18

Kaj počno tisti, ki smo jih nekdaj uvrščali med elito slovenske gospodarsko-politične scene? Med drugim vozijo tovornjak ali pripravljajo sendviče

Kaj se dogaja s tistimi, ki smo jih nekdaj šteli za elito slovenske gospodarsko-politične scene? Drži reklo: Enkrat pri koritu, vedno pri koritu? Za nekatere zagotovo, spet drugi so se morali znajti po svoje. Nauk zgodb: nič ni narobe, če nisi več pomemben. Pomembneje je, da (končno?) pošteno delaš.

V managerski ceh je javnost zadnja leta skokovito izgubljala vero. Številne ovadbe, ki čakajo na razplet na sodiščih, izigravanje zakonov, stečaji družb, katerih managerji se niso znašli v krizi in konkurenci ...

Kaj po zamenjavah, odstopih in odstopljenjih delajo naši v zadnjih letih najrazvpitejši direktorji? Se znajo napajati le iz državnih jasli ali je v njih kaj podjetniške žilice in lahko preživij o brez starih zvez? Je (neprostovoljna) menjava službe priložnost, kot je nedavno dejal prvi mož propadle borzne družbe Poteza Branko Drobnak - zdaj se bo menda začel učiti kitare in fotografiranja -, da se človek loti hobijev, ki jih je leta prej zanemarjal? Poklicali smo najbolj razvpita imena.

Marjan Kramar je naredil izpit za tovornjak

Kaj lahko pbčne nekoč najmočnejši slovenski bančnik, ko se ga odreče politika? Za Marjana Kramarja, dolgoletnega prvega moža NLB, so njegovi nekdanji sopotniki brez dlake na jeziku povedali, da je praktično nezaposljiv. Vsaj v Sloveniji. Kramarje sicer ostal prvi nadzornik družbe Eti iz njegovih rodnih Izlak, kjer je njegova žena Eleonora, sicer izvršna direktorica prodaje družbe za zahodno Evropo in zunajevropske države, tudi posrednalastnica družbe. Mali delničarji so 'Kramarjevemu nadzornemu svetu' na nedavni skupščini očitali, da se dobiček Etija - lani je družba, ki jo vodi Tomaž Berginc, sicer poslovala z 1,7 milijona evrov izgube - že leta preliva v managersko družbo Finema (Kramarjeva je po poročanju medijev ena večjih družbenic), in ga želeli zamenjati. Ni jim uspelo.

Medij: Delo Avtorji: Brigite Ferlič Žgajnar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 09. 2010

Prejšnji teden je na Brdu pri Kranju potekala konferenca o slovenskem logističnem holdingu. Oče holdinga, nekdanji glavni direktor Deutsche Bahna, zdaj pa svetovalec slovenskega premiera, Hartmund Mehdorn, je tam takole strnil misli: Slovenske železnice same ne bodo prišle do denarja za normalno poslovanje, treba je prestrukturirati zadolženost Intereurope, Luka Koper pa ima vse večjo konkurenco. Predsednik uprave Gregor Veselko, se z njim v marsičem ne strinja, predvsem pa se mu ne zdi smiselno reševati drugih podjetij na račun Luke.

V zadnjem času je v ospredju vprašanje združitve Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic v skupni holding. Kaj je po vašem v ozadju te ideje?

Špekulacij je veliko, od tega, da naj bi v neki fazi prišel v holding strateški partner, morda Deutsche Bahn, do tega, da ni nič skrito in gre le za zamisel, kako bi dve od treh podjetij spravili na zeleno vejo. Namenoma sem rekel dve od treh, ker Luka Koper nekega sanatorja ne potrebuje.

Ste med vodenjem Luke kdaj pomislili, da bi bile lahko recept za boljše rezultate tovrstne povezave? Zamisli o holdingu med Luko in Intereuropo so namreč že stare.

Medij: Delavska enotnost  Avtorji: M.M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 16. 09. 2010 Stran: 9

Nastajanje slovenskega logističnega holdinga Ta ponedeljek je na Brdu pri Kranju potekala konferenca o slovenskem logističnem holdingu, ki si ga je s svetovalno podporo nekdanjega šefa nemških železnic Hartmuta Mehdorna zamislila slovenska vlada. Projekt združitve Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope sodeč po odzivih nima podpore niti v stroki, še manj pa pri sindikalistih. Pogojno ga podpirajo le v železnicah, ki jih država iz rdečih številk »rešuje« že dolgo, ustreznih rešitev pa še ni videti. Kot nam je povedal Ivo Pongrac, predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez v Intereuropi, so imeli veliko pomislekov tudi sindikalisti in predstavniki malih delničarjev.

»Predsednika uprav Intereurope in Luke Koper sta poudarila, da ta tri podjetja že sodelujejo pri veliko poslih, kar je urejeno pogodbeno. To se jima zdi boljše, ker se ne izključuje konkurenca, ki je potrebna za razvoj in napredek gospodarstva; tukaj so še drugi špediterji, ladjarji, avtoprevozniki, ki bi lahko negativno reagirali ob ustanovitvi takšnega holdinga.

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 14. 09. 2010 Stran: 1

Nezaupanje do logističnega holdinga ni nič manjše, dvomi pa so še bolj utemeljeni

BRDO ► Veliko skeptikov in malo zagovornikov - takšno je bilo vzdušje na včerajšnji konferenci o slovenskem logističnem holdingu na Brdu, na kateri so strokovnjaki iz logistične panoge orisali svoje poglede na predlog povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Premierja Boruta Pahorja je presenetila polemika ob pogledih na idejo logističnega holdinga, a se ne želi prenagliti. "Čez mesec in pol ali dva bomo pripravili še drugo konferenco. V tem času bomo pripravili odgovore na vprašanja, ki ostajajo odprta," pravi Pahor. Pravno področje je prvo sporno polje, meni Igor Jakomin, državni sekretar na ministrstvu za promet. Projekt holdinga se mu zdi vprašljiv z vidika evropske zakonodaje, upoštevati je treba tudi male delničarje, ki bi jih tako ali drugače umaknili iz podjetij, ki naj bi sestavljala trojček.

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 14. 09. 2010 Stran: 5

Nemški strokovnjak je predstavil svoj načrt velikega logističnega holdinga, vendar brez konkretnih izračunov stroškov in podatkov o morebitnem zmanjševanju števila zaposlenih, tako da mu ni uspelo prepričati menedžerjev, akademikov in sindikatov

Po večmesečnem snovanju je nekdanji predsednik uprave Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn, ki ga je slovenska vlada zaprosila za pomoč pri reformiranju logistične panoge, javnosti na konferenci na Brdu včeraj predstavil svoj načrt velikega logističnega holdinga, ki bi združeval Intereuropo, Luko Koper (LK) in Slovenske železnice (SŽ). Pri tem se je opiral na svoje izkušnje iz časa vodenja nemškega železniškega giganta in na globalne trende, ki se jim omenjena tri podjetja, hrbtenica slovenske logistike, sama zase po njegovem mnenju ne morejo uspešno upreti.

"Veliki kupci iščejo celovito ponudbo storitev v logistični verigi, omenjena tri podjetja pa vsako zase ne morejo razviti uspešne mreže niti na regionalnem, kaj šele na evropskem trgu," je zatrdil. Enotno rešitev za težave in potrebe trojice družb vidi Mehdorn v njihovem zlitju v enoten holding, "ki bi imel na leto od 800 do 900 milijonov evrov prometa, kar po evropskih standardih sicer ni veliko, pomeni pa že nekoga, katerega glas se sliši na trgu".

Združitev v velik Slovenski logistični holding (SLH) naj bi prinesla takojšnje sinergijske učinke v znesku 20 milijonov evrov, kasneje 40 milijonov, prihranek v skupnih investicijah pa naj bi znašal okoli 50 milijonov, je še zatrdil Mehdorn, ki pa svojih podatkov ni podkrepil s konkretnimi izračuni. Prav tako ni pojasnil, za koliko bi se v tem primeru zmanjšalo število zaposlenih v vsaki od firm, čepravje med prednostmi združevanja poudaril tudi odpravo podvajanja nekaterih poslovnih služb in oddelkov.

Medij: Delo Avtorji: Željan Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 10. 08. 2010 Stran: 4

Nova Gorica - Izvršilni odbor Zveze za Primorsko (ZZP) in medobčinski odbor ZZP za slovensko Obalo, ki ga vodi Bogdan Lulik, sta na skupni seji analizirala namere slovenske vlade, ki skupaj s svetovalcem Martmutom Mehdornom načrtuje združitev Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope v Logistični holding. V ZZP so ogorčeni nad novicami, da bi imeli v novem holdingu obe primorski podjetji le še status poslovnih enot. »Oba organa ZZP ostro nasprotujeta ustanovitvi načrtovanega holdinga, ker v njem vidita katastrofalne posledice za razvoj edinega slovenskega pristanišča in celotno Primorsko. Gre še za eno v verigi potez, ko morajo primorska podjetja nositi breme sanacije podjetij po Sloveniji, in to na škodo svojega dolgoročnega razvoja. V tem primeru so razmere še težje, saj se obe primorski podjetji še vedno nista rešili izgub in težav, ki so v predvsem posledica slabih kadrovskih rešitev prejšnje vlade Janeza Janše. V ZZP smo prepričani, da bi z ustanovitvijo holdinga dosegli le prerazporeditev marž na škodo obeh primorskih podjetij in ne nazadnje na škodo velikega števila malih delničarjev Luke in Intereurope. Nastal pa bi holding, ki je v svetovnem merilu še vedno majhen, in z združitvijo ne bi bil niti uspešnejši, še manj pa konkurencnejši,« sta v včerajšnji izjavi za javnost zapisala Bogdan Lulik in predsednik ZZP Pavel Gregorčič.