Luka Koper
Z odškodninskimi tožbami nad Janševe direktorje, zdaj Dremlja
Medij: Finance Avtorji: Matejčič Katarina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 07. 2010 Stran: 8
Uprava Telekoma bo ukrepala proti svojim predhodnikom, ki so ostali brez razrešnice, zdaj pa jim grozijo še tožbe
Na precej napeti skupščini Telekoma Slovenije, ki sojo razburkali jezni mali delničarji, sta nekdanje vodstvo in nadzorni svet (NS) ostala brez podpore lastnikov. A to je verjetno šele začetek.
»Pregledali smo poslovanje hčerinskih podjetij na Kosovu in v BiH, in sicer s pomočjo revizijske hiše PWC, ki je delala v dveh fazah, pa prevzem zdaj šnjega One v Makedonijiin NajdisivSloveniji. Ugotovili smo, da so bili postopki prevzemov nedefinirani, enako tudi način oblikovanja nakupnih cen ciljnih podjetij, pri večini prevzetih družb je bila stopnja nadzora nad njimi in manjšinskimi lastniki zelo nizka. Sploh NS je bil premalo obveščen. Na podlagi poročila PWC in dodatno pridobljenih dveh ločenih pravnih mnenj smo zdajšnjo upravo zadolžili, da do 15. julija naredi vse za sprožitevustreznih pravnih postopkov v zvezi z odgovornostjo nekdanjih vodilnih. Kako in proti komu natančno bodo ukrepali, pa ne bi prejudiciral,« je na skupščini dejal zdajšnji predsednik NS Tomaž Berginc.
Veselku nameščajo še enega oprodo
Medij: Primorske novice Avtorji: K. G. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 01. 07. 2010 Stran: 2
Delničarji Luke bodo odločali o spremembi statuta, ki določa še enega člana uprave več
Luke Koper ne bodo vodili štirje člani uprave, ampak bodo dobili še petega. Tako v spremembah statuta družbe predlaga ministrstvo za promet kot zastopnik države. V javnosti se ime bodočega petega člana že pojavlja: ladran Bajec iz koprske SD.
KOPER ► "Ne uradno ne neuradno se nihče ni obrnil name s tako ponudbo. Če bi se, bi jo pa gotovo sprejel," je povedal Jadran Bajec, član SD in nekdanji prvi mož družbe Istrabenz Investicije.
Ministrstvo za promet kot zastopnik države, večinske lastnice Luke Koper, je podalo nasprotni predlog za skupščino Luke, ki bo 19. julija. Nasprotni predlog ministrstva se nanaša na spremembe statuta, ki jih je med predlogi za skupščino predlagala uprava.
V Luki ne komentirajo
V Triglavu nič dividend
Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 29. 06. 2010 Stran: 11
Skupščina. Kad in Sod znova proti predlogom malih delničarjev.
Ljubljana. Več kot 30 tisoč delničarjev Zavarovalnice Triglav letos ne bo dobilo dividend. Za nadomestnega člana nadzornika pa je bil izvoljen Vladimir Uršič. O predlogih malih delničarjev se ni niti glasovalo, saj sta Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba izglasovali prvotne predloge uprave in nadzornega sveta.
"Nastavili so svojega"
"Predloga niso vzeli resno, to me žalosti. Spet so nastavili nekoga, ki jim je pogodu," pravi predsednik društva MDS Rajko Stankovič. "Če bi izplačali 40 centov dividende na delnico, to nikakor ne bi ogrozilo poslovanja, dali pa bi jasen signal, da se izplača dolgoročno varčevati v delnicah," dodaja. V primeru 40 centov dividend bi moral Triglav izplačati devet milijonov evrov, prenesenega bilančnega dobička pa je 250 milijonov evrov.
"Poskus izgona malih"
Nič več spanja na straži
Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 28. 06. 2010 Stran: 10
Gospodarstvo
Za težave nekaterih velikih slovenskih podjetij ni kriva samo gospodarska kriza, ampak tudi slabo vodenje in še slabši nadzor nad upravami. Naša zakonodaja sicer zapoveduje, da člani nadzornih svetov za svoje odločitve jamčijo z vsem osebnim premoženjem, vendar do zdaj še nihče ni izgubil niti evra.
O tem, kaj si povprečen državljan misli o menedžerskih odkupih, s katerimi so pogoltne uprave povsem izčrpale in v dolgove spravile nekdaj cvetoča podjetja, najbrž ni treba izgubljati besed. Vendar so vse te uprave imele nad seboj nadzornike in lastnike (ti na skupščinah delničarjev dajejo usmeritve), ki so le nemo spremljali finančne akrobacije turbokapitalistov. Kot pravi generalna sekretarka združenja nadzornikov Irena Prijovič, je njihov izgovor, da niso vedeli, kakšne namene so imeli tovrstni menedžerji, na trhlih nogah, ker to pomeni kršenje profesionalnih standardov. Preprosto povedano, dolžnost nadzornikov je vedeti, kaj se v podjetju dogaja in kaj počne uprava. V primeru tako imenovanih tajkunskih prevzemov se je porušilo ravnotežje v trikotniku korporativnega upravljanja, ki ga sestavljajo uprava, nadzorniki in lastniki, tako da so uprave v resnici usmerjale delo nadzornih svetov, lastniki, v pomembnem delu je bila to država, pa niso dovolj dobro skrbeli za svoje naložbe.
Soodgovorni nadzorniki
Sindikati v Kopru vihajo rokave
Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 22. 06. 2010 Stran: 3
O logističnem »eksperimentu«, ki ga pripravlja vlada. Štirje sindikati proti logističnemu holdingu. Bo država res kupovala delnice Luke Koper in Intereurope?
Koper - Medtem ko v Ljubljani sadijo rožice o tem, kako pripravljajo temelje za sinergično delovanje treh logističnih podjetij v enem holdingu (vendar argumente še iščejo), v štirih reprezentativnih sindikatih Intereurope in Luke Koper vihajo rokave in vse bolj jezni zavračajo logistični eksperiment, ki ga pripravlja slovenska vlada. »Naj se nikar ne sprenevedajo, da hočejo ustvariti močno logistično osnovo. Naj raje povedo, za koga dela Hartmut Mehdorn in kateri strateški partner v ozadju čaka na priložnost, da pobere najslajši del slovenskega gospodarstva! Kdor nadzira slovensko logistiko, nadzira slovensko gospodarstvo,« je včeraj za Delo povedal Peter Majcen, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90, s katerim delijo enotno mnenje tudi Sindikat pristaniških delavcev Slovenije, Sindikat podjetja Intereuropa (špediterjev, agentov in kontrolorjev) in Sindikat ZSSS Intereuropa.
Peter Majcen je razkril, da jim je Hartmut Mehdorn na nedavnem sestanku v Kopru pojasnil, kako namerava država vplivati na lastniške odločitve v Luki Koper in predvsem Intereuropi: najprej naj bi država odkupila pomemben delež delnic Intereurope (in morda tudi Luke) od malih delničarjev, potem odločitev ne bi bila več problematična.
LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem,
Visoka cena majhnega zadovoljstva
Medij: Finance Avtorji: Godec Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Komentar Datum: 16. 06. 2010 Stran: 2
Ko se predsednik vlade odloči, da je edini pravi rešitelj železnic Hartmut Mehdorn, je jasno, da drugega ne bo izbral. Še več, izpolnil bo vse pogoje, ki jih bo Mehdorn postavil, da bi prevzel reševanje tako železnic kot tudi slovenske logistike. In zato je tako rekoč jasno, da bomo z združitvijo železnic, Luke Koper in Intereurope dobili logistični holding. Če je takšna odločitev predsednika vlade, ni pomembno, da ni nobenih ekonomskih izračunov, ki bi opravičevali ustanovitev holdinga. Pomembno ni niti, da ni povsem jasno, kako lahko ta holding sploh ustanovimo, če pa imajo tri družbe, ki bodo v njem povezane, tako zelo različne lastniške sestave - razen, če se vlada odloči za prevzem Intereurope in ga tudi financira. Železnice imajo le enega lastnika - državo, ta je glavni lastnik tudi v Luki, ki pa ima še množico malih delničarjev, množico malih lastnikov pa ima tudi Intereuropa, v kateri je najmočnejša lastnica Luka, neposredni državni delež v njej pa 15 odstotkov.
Rešitelja Mehdorna, ki za začetek reševanja železnic zahteva ustanovitev logističnega holdinga, te podrobnosti ne zanimajo, kot ga tudi ne zanima, kaj se bo zgodilo z več deset tisoč malimi delničarji Luke in Intereurope. Toda Mehdorna lahko razumemo, saj bi mu bilovokviru holdinga verjetno lažje zagotoviti pozitivno poslovanje železnic.
Nenavadno pa je, da idejo logističnega holdinga nekritično, kot j
Stotisoče vlagateljev naj bi letos ostalo brez dividend
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19
Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.
Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.
Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.
Delničarji zadovoljni z Bavčarjem in nadzorniki
Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 28. 05. 2010 Stran: 3
Istrabenz - Skupščina Istrabenza podelila razrešnico in zavrnila predlog posebne revizije in odškodninske tožbe
Portorož - Lastniki velike večine kapitala (85 odstotkov navzočega kapitala) Istrabenza, d. d., so na včerajšnji skupščini izglasovali razrešnico trem članom uprave Istrabenza (Igorju Bavčarju, Bogdanu Topiču in Rudiju Grbcu) in 14 članom dveh nadzornih svetov za dosežene poslovne rezultate v letu 2009. Prav tako so zavrnili predlagano dodatno točko dnevnega reda, s katero so Petrol, Društvo - Malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (MDS) in Fi_Com sprva predlagali imenovanje posebne revizije.
Revizija naj bi preverila postopke vodenja nekaterih poslov Istrabenza v zadnjih petih letih (do razglasitve insolventnosti) in vložitev odškodninske tožbe zoper vse odgovorne. »To je jasno sporočilo, da lahko ribariš v kalnem in se ti nič ne zgodi, če imaš v žepu pravo knjižico,« je dejal Rajko Stanković iz Društva malih delničarjev.
Edini, ki so včeraj poskušali prepričati delničarje, da bi sprejeli drugačne sklepe, so bili prav predstavniki malih delničarjev, ki so skupaj predstavljali nekaj manj kot štiri odstotke kapitala. S takšnim deležem so bili gladko preglasovani pri vseh sklepih. Ključno vlogo je, kot kaže, odigral Petrol, ki je stališča MDS še na začetku maja podprl in skupaj z njimi predlagal širitev dnevnega reda skupščine, dan pred njo pa si je njegova uprava premislila.
Delničarji zadovoljni z Bavčarjem in nadzorniki
Mariča Lah, ki predstavlja Petrol tudi v NS Istrabenza, je po včerajšnji skupščini dejala: »Petrol je spremenil svoje stališče iz popolnoma objektivnih razlogov, ker so potem, ko smo podprli razširitev dnevnega reda, nastala nova dejstva: javno je bila objavljena informacija o policijski preiskavi v Istrabenzu, kar nas je napeljalo na racionalno ravnanje. Saj bo policijska preiskava koristila upravi pri nadaljnjem ukrepanju in možnim postopkom, to bo skrajšalo in pocenilo postopek.«
Bavčar: Znam skrbeti za svojo glavo
Odločitev velikih delničarjev na skupščini Istrabenza je najbolj prizadela predstavnike malih delničarjev. Rajko Stankovič iz Malih delničarjev Slovenije je včeraj na skupščini Igorju Bavčarju odgovoril, da so mu hoteli z revizijo dati priložnost, da dokaže, kako je bilo res vse v najlepšem redu. Toda, kako je bilo mogoče po vsem, kar se je dogajalo v Istrabenzu, in po tem, koje delnica s 130 evrov padla na sedem evrov, reči, da je uprava pošteno opravila svoje delo? Mali delničarji s takšnimi sklepi niso bili zadovoljni in so napovedali izpodbojne tožbe glede odločitve, da ne bo revizije in da odškodninska tožba ni potrebna. Prav tako so napovedali izpodbojno tožbo na sklep o izbiri KPMG za revizorja poslovnih rezultatov.
»Predlagali smo, da glasujemo o vsakem članu uprave posebej. Petrol ne bi smel podpreti Igorja Bavčarja, ki je to družbo pahnil v brezno, in mu ne bi smeli podeliti razrešnice. Revizorka je povedala, da cenitve niso bile narejene, da marsičesa niso mogli ugotoviti, celo poročilo ni bilo podpisano. Predvidevam, da so se revizorji bali, da bi jih kdo klical na odgovornost, kot smo to storili z Deloitte & Touche v primeru Luke Koper. Bavčarju smo hoteli narediti uslugo,« je rekel Stanković.







